GZS napoveduje 2,4-odstotno gospodarsko rast – bo prihodnja vlada imela več posluha za gospodarstvo?

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) za leto 2026 napoveduje 2,4-odstotno gospodarsko rast – ta bo predvsem posledica statistične razlike z nizko rastjo v lanskem letu. »Če želimo, da podjetja v Sloveniji razvojno zadihajo s polnimi pljuči, dosežejo višjo produktivnost in dodano vrednost, s tem pa tudi zaposlenim lažje zagotovijo višje plače in socialne in druge storitve države, bomo morali spremeniti odnos do gospodarstva, podjetništva, podjetij in zaposlenih,« je opomnila generalna direktorica Vesna Nahtigal. 

V zadnjem času se v slovenski družbi soočamo z izrazitim izpostavljanjem polarizacije med zaposlene in podjetja. »Del politike gospodarstvo in podjetnike prikazuje kot škodljive za delavce in državo. Prikazuje jih kot nekoga, ki se ne zaveda pomena zaposlenih, jih ne ceni in ne zna nagraditi. »Ampak prav to gospodarstvo, podjetja z njihovimi zaposlenimi omogočajo delovna mesta, ustvarjajo dodano vrednost in plače, prispevajo za pokojnine, razvoj države in socialne storitve. Če želimo višje plače, bomo morali spremeniti odnos in retoriko do gospodarstva ter narediti bolj spodbudno in konkurenčno poslovno okolje,« je na prvi tiskovni konferenci v letu 2026 poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Vlada z dodatnimi obremenitvami zaposlenih in podjetij ni prispevala h konkurenčnosti podjetij. Generalna direktorica je ob tem spomnila na uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo, katere storitve državljani po izračunih GZS v določenih delih celo dvojno in prekomerno financiramo – pristojno ministrstvo v ničemer ni zanikalo ugotovitev GZS, ki so bile predstavljene decembra lani. Spomnimo, skupna neupravičena obremenitev sistema dolgotrajne oskrbe v letu 2026 bi lahko znašala približno 370 milijonov evrov. Poleg tega je aktualna vlada brez ustreznega socialnega dialoga in tik pred zaključkom poslovnega leta uvedla obvezni zimski regres, podobno je bilo tudi z napovedjo povečanja minimalne plače.

Tako mednarodne in domače institucije opozarjajo na zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na več področjih – pri čemer izstopata slabše poslovno okolje in učinkovitost države. Evropska komisija, države članice evro območja, Fiskalni svet in vodilni slovenski ekonomisti opozarjajo Slovenijo na izrazito povečanje javne porabe prav za plače in druge prejemke (namesto v razvoj, infrastrukturo …) ter da bi bil slovenski proračun lahko v nasprotju z evropskimi fiskalnimi pravili.

Na mednarodni lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD je Slovenija lani zadržala svojo lansko – sicer najnižjo dosedanjo uvrstitev na 46. mestu. Slovenija je v letih 2023 in 2024 padla za 8 mest. Uvrstitev še naprej poslabšujejo kazalniki poslovnega okolja in naklonjenosti družbe prilagajanju in spremembam. Evropska komisija je izdala Poročilo o stanju digitalnega desetletja za Slovenijo za leto 2025, kjer ugotavlja, da ima Slovenija dobro razvito digitalno infrastrukturo, vendar zaostaja na področju digitalnih veščin prebivalstva in zaposlenih.

Močno zaostajamo pri ustvarjanju novih IKT strokovnjakov in digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij ter kibernetske varnosti. Slovenija je na Svetovnem inovacijskem indeksu 2024 na 34. mestu (izmed 133 držav), leta 2012 smo bili na 26. Na evropskem inovacijskem indeksu ostajamo med zmernimi inovatorji – Slovenija se uvršča na 17. mesto. To je eno mesto višje kot lani, a z nižjo relativno vrednostjo pri 91 odstotkov povprečja EU – v primerjavi z letom 2023, ko smo dosegali 95,1 odstotka povprečja EU.

V Sloveniji že drugo zaporedno leto nismo dosegli pričakovane gospodarske rasti Slovenije med 2 in 2,5 odstotka, kar bi bilo blizu dolgoletnega povprečja. »To pomeni izgubljeni leti, ko bi lahko ustvarili več za ljudi in državo,« je bila kritična direktorica. Gospodarska rast na letni ravni za 2025 je razočarala, saj je bila ocena v začetku leta nad dvema odstotkoma, končna rast pa bo verjetno pol nižja – blizu enega odstotka. Nasprotno velja za gospodarsko rast v EU-27, ta bo namreč po vsej verjetnosti še nekoliko višja, kot se je ocenjevalo v začetku leta – z 1,3 odstotka bo verjetno presegala slovensko gospodarsko rast. 

Napoved gospodarskih gibanj v Sloveniji v 2026

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je izpostavil, da bodo gospodarsko rast v letošnjem letu (2026) po njegovi oceni podpirale rast potrošnje gospodinjstev, države, investicije kot izvoz, pri čemer pa bodo pomembno vlogo igrale investicije v gradbeništvu. Industrijska proizvodnja se bo po njegovi oceni okrepila za okoli 2,8 odstotka, kar je največ po letu 2022 – vendar dobro odstotno točk manj od dolgoletne rasti. V storitvenih dejavnostih bodo višjo rast realne dodane vrednosti beležile gradbeništvo, transport in storitve, povezane z znanjem oziroma strokovnimi kompetencami (načrtovanje, IT, svetovanje ipd.).

Zaradi staranja prebivalstva in zagotovljenega financiranja dolgotrajne oskrbe, je rast pričakovati tudi v zdravstvu in socialnem varstvu. V trgovini na drobno, brez goriv, naj bi se realni prihodki okrepili za dva odstotka, na kar naj bi imele ugoden vpliv tudi pocenitve nekaterih kmetijskih surovin na globalni ravni. Povprečna rast cen bo precej podobna tisti v predhodnem letu, pri čemer neznanko predstavlja čas izteka ali podaljšanja reguliranega dela cene električne energije za gospodinjstva kot tudi negotovost, povezana s tržno ceno naftnih derivatov, ki se oblikuje na sredozemskem naftnem trgu.

Med negotovostmi, ki lahko pomembno vplivajo tako na gospodarsko rast, inflacijo kot na javne finance, je izpostavil razmere v Ukrajini, kjer bi premirje lahko zmanjšalo nelagodje pri potrošnikih in bi to sčasoma ugodno vplivalo tudi na sektorje, ki bi imeli koristi od potencialne obnove te države. Na drugi strani pa bi večja intenziteta konflikta okrepila izdatke za obrambo, kar bi lahko potencialno ogrozilo sredstva države za investicije, ki imajo višji multiplikator kot obrambni izdatki.

Za uskladitev minimalne plače s stopnjo inflacije 

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je spomnil, da se je v obdobju 2023–2026 skupna davčna in prispevna obremenitev dela povečala za 3,2 odstotne točke. Prav zaposleni z minimalno plačo so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov (vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo) izgubili približno 2.100 evrov neto v treh letih.

Minister za delo Luka Mesec je pred prazniki javno napovedal, da naj bi se minimalna plača povišala na tisoč evrov neto, kar je storil mimo socialnega dialoga – pisali smo, da se z njegovo potezo ni strinjal niti premier Robert Golob. Gorenšček je odziv predsednika vlade pozdravil in spomnil, da je bila minimalna plača že realno usklajena – podatki ministrstva namreč kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa se je v tem času že dvignila za 18,9 odstotka. Nadaljnji skokovit dvig (+ 16,44 % bruto minimalna plača) po besedah Gorenščka ni utemeljen z gibanjem življenjskih stroškov in močno presega zmožnosti velikega števila podjetij. Poleg tega predstavlja minimalna plača izhodišče celotne plačne strukture v podjetjih – prekomeren dvig bi sprožil pritisk na zvišanje vseh ostalih plač, povečal uravnilovko in povzročil resne motnje v gospodarstvu. Sem sodi tudi ogrožanje številnih delovnih mest v podjetjih, ki so v težavah.

»Strinjamo se z letnim usklajevanjem minimalne plače ter ohranjanjem njene realne vrednosti, vendar so podjetja in s tem tudi GZS odločno proti takšnemu predlaganemu dvigu minimalne plače,« je dejal Gorenšček in dodal, da podpirajo usklajevanje minimalne plače z višino letne inflacije, ki se uporablja tudi za usklajevanje nekaterih drugih prejemkov oz. da se poišče formula na podlagi objektivnih podatkov, ki jih daje na razpolago Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Pozdravil je Golobovo razmišljanje, da je zakon o minimalni plači nujno treba spremeniti in kot kriterij za letno spremembo višine minimalne plače uporabljati uradne podatke o rasti življenjskih stroškov, ki jih objavlja SURS. Gorenšček je opozoril, da so potrebne tudi spremembe glede časa določitve minimalne plače – podjetja bi namreč morala poznati njeno novo višino že v času načrtovanja naslednjega poslovnega leta in ne šele v januarju za tekoče leto.

2026 v znamenju zagotavljanja bolj konkurenčnega in stabilnega poslovnega okolja

Pod črto – slovensko gospodarstvo se poleg vsega že omenjenega še vedno sooča s togo delovno-pravno zakonodajo in pomanjkanjem ustrezne delovne sile v več gospodarskih dejavnostih, dolgotrajnimi in zapletenimi postopki pridobivanja dovoljenj, nekontinuiteto in zapletenimi javnimi razpisi za podporo raziskavam, razvoju in inovacijam ter zelenemu prehodu in digitalizaciji. Električno intenzivna podjetja pa se soočajo z visokimi cenami električne energije, za kar poskuša GZS z vlado najti ustrezno rešitev.

Na GZS so vlado tako med drugim pozvali, da zagotovi podporo elektro intenzivni industriji tako, da se dokončno pripravi in sprejme Zakon o spodbujanju konkurenčnosti elektro intenzivnih in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij ter na področju okoljske zakonodaje vključi ključne pripombe gospodarstva v spremembah zakona o varstvu okolja 3 in zakona o vodah.

Vse politične stranke so pozivali, da v kar največji meri vključijo predloge podjetij iz gospodarskega programa GZS Made in Slovenia 2035 v svoje politične programe in nato tudi v koalicijsko pogodbo novo imenovane vlade – po volitvah bo zbornica vse napore vložila v dialog z novo konstituirano vlado, s ciljem zagotoviti bolj konkurenčno in stabilno poslovno okolje. Na GZS bodo letos stremeli tudi k ponovni spremembi Zakona o dohodnini in višjim olajšavam za zavezance po vzoru zakona, ki je veljal do 1. januarja 2023. Poleg tega si bodo še naprej prizadevali za uvedbo dohodninske olajšave za napotene delavce v tujino po vzoru avstrijske zakonodaje, za zmanjšanje absentizma in za transparentno rabo sredstev za dolgotrajno oskrbo.

Na področju zaposlovanja tujcev si bo zbornica prizadevala za vključitev večjega števila deficitarnih poklicev v odredbo za deficitarne poklice, za katere se bodo dovoljenja potrjevala po hitrem, poenostavljenem postopku. Na področju delovno pravne zakonodaje pa bo fokus na ponovnem odprtju Zakona o delovnih razmerjih.

»Da bi 2,4-odstotno gospodarsko rast, ki jo za leto 2026 napoveduje GZS, v zaostrenih gospodarskih razmerah dosegli, je še toliko bolj pomembno, da – tako gospodarstveniki kot vlada in celotna slovenska politika – naredimo vse, kar je v naši moči, da podjetjem in našim zaposlenim zagotovimo bolj konkurenčne pogoje delovanja,« je sklenila generalna direktorica.