Golob je povedal, da je ministru za delo ta korak odsvetoval

»Napoved dviga minimalne plače, kot jo je minuli četrtek predlagal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bi dodatno negativno vplivala na javne finance,« je prepričan glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Pričakoval bi, da bo minister predlog najprej predstavil socialnim partnerjem v Ekonomsko socialnem svetu (ESS). Predlog ministra za delo po Gorenškovi oceni pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 16,44 odstotka, kar je močno izven okvirjev pričakovanj in zmožnosti gospodarstva. »Pričakujemo, da bo minister vztrajal pri svojem predlogu in da ne bo popustil kakršnimkoli pritiskom,« pa pravijo na sindikalni strani.

»V gospodarstvu se strinjamo s poštenim plačilom dela zaposlenih in hkrati nagrajevanjem tistih, ki s svojim delom in rezultati prispevajo več. Razumemo tudi, da se dražijo osnovne življenjske potrebščine. Ljudem z minimalno plačo moramo omogočiti dostojno življenje,« je poudaril glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček in izpostavil, da so zato pričakovali predlog povišanja minimalne plače višji od splošne inflacije v smeri prehranske inflacije med 2,5 in 5,7 odstotka. Predlog ministra za delo Luke Mesca o 1.000 evrov neto minimalne plače pa po Gorenškovih besedah pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 16,44 odstotka – kar je močno izven okvirjev pričakovanj in zmožnosti gospodarstva. GZS na tako visoko povečanje minimalne plače ne more pristati, saj je neutemeljeno in pretirano. Poleg tega bi pričakovali, da bo minister predlog najprej predstavil socialnim partnerjem v Ekonomsko socialnem svetu (ESS).

Gorenšček je izpostavil, da bi tako visok dvig lahko imel predvsem v podjetjih, ki že sedaj težko poslujejo, srednjeročno negativni vpliv prav na delovna mesta zaposlenih, prejemnikov minimalne plače. Poleg tega je minimalna plača 'mati vseh plač' in se morajo posledično dvigniti še vse ostale plače, da se uravnilovka ne poveča dodatno. To pa lahko povzroči še večji pretres za gospodarstvo. Takšen dvig bi lahko negativno vplival tudi na javni sektor in javne finance. »Evropska komisija in države članice evro območja so Sloveniji že izdale opozorilo, da bi lahko bil slovenski proračun za 2026 v neskladju z EU-fiskalnimi pravili,« je spomnil Gorenšček in opozoril, da bi Meščeva napoved dviga minimalne plače dodatno negativno vplivala na javne finance. 

Minimalna plača je 'mati vseh plač' in se morajo posledično dvigniti še vse ostale plače, da se uravnilovka ne poveča dodatno.

Država naj plačo viša z razbremenitvijo davkov in prispevkov

Da bo povišanje minimalne plače bistveno višje od pričakovane stopnje inflacije, je opozoril tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar in napovedal, da bodo obrtniki, podjetniki in trgovci višje stroške dela prenesli v višjo ceno izdelkov in storitev – kar pa bo sprožilo novo inflacijsko spiralo. Ta bo dolgoročno izničila realno vrednost plač in zmanjšala kupno moč ravno tistih, katerim naj bi bilo višanje minimalne plače namenjeno. »Če želi država delavcem zagotoviti 1.000 evrov neto, naj to stori z razbremenitvijo davkov in prispevkov, ne pa da celotno breme in odgovornost za vertikalni dvig vseh plač prevali na pleča podjetnikov,« je bil jasen Cvar.

V obdobju treh let (2023–2026) je vlada Roberta Goloba z novimi davki in prispevki, vključno z dolgotrajno oskrbo in razveljavitvijo davčnih olajšav najbolj obremenila prav ljudi z minimalno plačo in jim vzela 2.100 evrov neto prejemkov. To je 700 evrov letno. Davki in prispevki so se v tem obdobju povečali za 3,2 odstotne točke (s 37,2 % na 40,4 %). »Na nek način se jim želi vlada v predvolilnem obdobju sedaj vsaj delno 'odkupiti' z zimskim regresom in povečanjem minimalne plače. Ampak ta denar jemlje iz podjetij, kjer so ti isti delavci zaposleni in s tem v podjetjih, ki trenutno komaj shajajo iz meseca v mesec, ogroža prav njihova delovna mesta,« je opozoril Mitja Gorenšček. Napovedal je, da bodo na posvetu socialnih partnerjev o uskladitvi minimalne plače, ki je predviden januarja, delodajalci zagovarjali usklajevanje minimalne plače z inflacijo. Po podatkih, ki jih je predstavilo ministrstvo, so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povišali za 18 odstotkov. V istem obdobju je bila inflacija okoli 17,5 odstotna, minimalna plača pa se je povišala za 18,9 odstotka. Zato bi moralo priti do usklajevanja minimalne plače zgolj z inflacijo, kot je bilo to običajno v zadnjih letih.

Višanje minimalne plače se Mescu zdi »koristen gospodarski instrument«

Spomnimo – minister za delo Luka Mesec je prejšnji teden obelodanil predlog za zvišanje minimalne plače za leto 2026 – za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav bi ta znašala 1.000 evrov neto, torej 113 evrov več kot sedaj. Kot je povedal, predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki so se glede na zadnjo oceno za leto 2022 zvišali za 124 evrov in tako sedaj znašajo 791 evrov. Predlog predvideva tudi umestitev minimalne plače nad prag tveganja revščine, ki je bil nazadnje ocenjen na 981 evrov.

Mesec je sicer omenil še dve možnosti, in sicer da se minimalna plača poveča na najmanj 949 evrov ali pa na 982 evrov neto – a sam zagovarja prvi predlog, kot je napovedal naj bi tega predstavil tudi koaliciji in socialnim partnerjem. »Minimalna plača se je izkazala kot vzvod, s katerim lahko potiskamo druge plače navzgor, zato je to koristen gospodarski instrument,« je povedal Mesec in spomnil, da minimalna plača vpliva tudi na minimalno študentsko urno postavko, minimalno postavko za delo upokojencev, minimalno izplačilo letnega regresa in božičnice.

Golob je ministru potezo odsvetoval 

Reprezentativne delodajalske organizacije so Mescu poslale ostro protestno pismo in izrazile pričakovanje, da bo svoj predlog umaknil. Minuli petek – ko je v DZ potekala interpelacija proti ministru za delo – je Mesec zavrnil očitke, da je zaobšel socialni dialog. »Jaz sem bil sicer obveščen in sem mu ta korak odsvetoval,« pa je komentiral premier Golob, ki bi se mu zdelo bolj koristno, če bi minister svoj predlog najprej predstavil socialnim partnerjem in ne javnosti. V ponedeljek je na novinarski konferenci dejal, bi sam to urejal sistemsko in ne parcialno – skušal bi najti formulo, s katero bi minimalno plačo povezal z življenjskimi stroški ali pa s pragom tveganja revščine. 

Na sindikalni strani pričakujejo, da minister ne bo popustil pritiskom

»V ZSSS poudarjamo, da je nujen tudi dvig preostalih plač, za to pa si bomo aktivno prizadevali tudi na sindikalni strani,« pa so predlog podprli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. »Pričakujemo, da bo minister vztrajal pri svojem predlogu in da ne bo popustil kakršnimkoli pritiskom. Hkrati pa pričakujemo še, da bodo tudi delodajalci dvignili preostale plače oziroma, da bo novemu dvigu minimalne plače sledil tudi dvig preostalih plač, s čemer bi preprečili t. i. plačno kompresijo, uravnilovko,« je dejal predsednik Andrej Zorko in napovedal, da se bodo za omenjeni dvig odločno potrudili tudi sindikati. »Sicer pa se morajo delodajalci zavedati, da je treba delavke in delavce, če jih potrebujejo, ustrezno plačati. V nasprotnem primeru bodo šli tja, kjer bodo bolje plačani in bo njihovo delo cenjeno,« je še zatrdil.

Izpostavil je tudi, da strašenje z dvigom cen različnih proizvodov in storitev zaradi novega dviga minimalne plače nima realne podlage. »Treba je vedeti, da bi bila, če bi minimalne življenjske stroške izračunavali pogosteje, minimalna plača že danes višja od zneska, ki ga za leto 2026 predlaga minister za delo,« je pojasnil.