Hans Christian Andersen (1/7) »Tam je prikupna dežela ...«

Letos se spominjamo dveh okroglih obletnic največjega evropskega oziroma svetovnega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Rodil se je namreč 2. aprila pred 220 leti, umrl pa je 4. avgusta 1875, kar pomeni, da bo poleti od njegove smrti minilo okroglih sto petdeset let. Dan rojstva velikega danskega ustvarjalca praznujemo tako rekoč po vsem svetu kot mednarodni dan knjig za otroke oziroma svetovni dan pravljic. Ob tem se podeljujejo tudi Andersenove nagrade in priznanja.

A življenje ni pravljica. Še posebno Andersenova ni bila. Ker je bil veliki Hans tako rekoč Prešernov sodobnik, ker sem tudi sam napisal več ducat pravljic in ker me nasploh zanimajo tovrstni ustvarjalci, smo se z razširjeno družino pred dvema letoma podali na Dansko, po Andersenovih stezicah in poteh. Pri tem smo na vsakem koraku ugotovili, da je vladalo v času velikega pravljičarja na Danskem še večje siromaštvo kot pri nas. V naslednjih šestih nadaljevanjih bomo torej popotovali po tej mali, a zelo privlačni severni državi in skupaj z Andersenom iskali – srečo!

Danska se predstavi

Danska je najstarejša, najmanjša in najbolj gosto naseljena severna država. Je še enkrat večja kot Slovenija, prebivalcev pa ima skoraj trikrat več. Pod dansko krono – čeprav uživata obe ozemlji precejšnjo samoupravo – sodijo še Grenlandija in Ferski otoki. Za Grenlandijo se, kot vemo, precej očitno zanima Trump, Ferski otoki pa so slavni po tem, da bi pred leti tamkajšnji ribiči, mesarji in mizarji skorajda premagali naše državno nogometno moštvo. Marsikdo se še spomni slavnih oziroma bolečih 2 : 2.

Danska slovi tudi po tem, česar v Sloveniji nimamo – po stabilnih gospodarskih razmerah. Menda jih ne more omajati noben pravljični predsednik oziroma nobena takšna ali drugačna hibridna kraljica. Danska je namreč uradno kraljevina, trenutno pa ji vlada Margareta II. Danska. Ob tem še drobna pripomba! Si predstavljate, da bi se naša država imenovala Kraljevina Slovenija, vladala pa bi ji Nataša Prva Slovenska? To bi bilo morda izvedljivo, ampak potem bi morala kraljica hoditi tudi k sveti maši. To pa je pri nas očitno neizvedljivo. Oziroma bi si morala vzeti za vzor predhodnika Boruta, ki je bil v tem veliko bolj dosledno v službi svojega naroda.

Danska je sestavljena iz več velikih in manjših otokov. Skupaj jih je menda kar 470. Pri tem je zanimivo, da nekateri otoki sploh še nimajo imena. Slej ko prej bo razpisan natečaj, da se dajo vsem danskim otokom imena. Predlagam torej, da se čim prej začnete učiti danščino in potem konkurirate za to sanjsko službo. Morda pa boste imeli pri tem vsaj toliko sreče, kot je imajo najbolj srečni Danci.

Kjer je sreča doma

Uradna danska himna se začenja: »Tam je prikupna dežela ...«

A še bolj je ta severna dežela znana po tem, da je tam doma – sreča. Takoj ko stopite na danska tla, vas začnejo preganjati posvetovalnice, lokali, prodajalne in saloni, kjer prodajajo – srečo. Temu se po dansko reče hygge (beri: hige). Ne vem, kako se izmeri sreča, a obstajajo tudi take nevladne organizacije in zasebna društva, ki kar naprej govorijo in izvajajo tovrstno občutje. Danska je glede sreče vedno na prvem ali drugem mestu. Okoli nje pa se vrtijo tudi druge skandinavske države. Hygge je v bistvu sreča, ki človeku daje občutek pripadnosti, topline, udobja, zadovoljstva, in to v razmerju med pričakovanim in dejanskim stanjem. Rečeno še drugače: človek pričakuje, da bo kupil nov majhen avtomobil, in ker dovolj zasluži, si ga zlahka privošči, ko pa ga pripelje v garažo, ob tem občuti nekaj kilogramov sreče. Zaveda se, da živi v takšni državi, da si tak avtomobilček lahko privošči, hkrati pa ne premišljuje o mercedesu, ker se mu zdi nepotrebno, da bi šel v takšne stroške, ki jih ne bi mogel zlahka pokriti.

Slovenci smo – kar se tiče hygge – po zadnjem merjenju na 22. mestu. To pomeni, da smo še kar srečni, čeprav smo že po naravi zelo radi – nesrečni. Radi tarnamo, sorazmerno malokdaj smo zadovoljni sami s seboj, še manj pa z ljudmi okoli sebe. Da o oblasti niti ne govorimo. Glede na golobnjak, v katerem smo se znašli, je 22. mesto še zelo visoko. Od sosedov so pred nami Avstrijci – na 11. mestu – vsi drugi pa za nami: Italija zaseda 33., Hrvaška 48., Madžarska 51. mesto.

Za Slovenijo in druge nekdaj bolj ali manj vzhodnoevropske komunistične države je zaslužni profesor na ekonomski šoli v Vancouvru, gospod Hellwell, med drugim zapisal: »Tamkajšnji narodi se po tranziciji leta 1990 počutijo precej trdnejši v svoji novi identiteti.«

S skromno pripombo, da so srečo ujeli predvsem tisti, ki ohranjajo privilegije, tj. nenavadno velike prednosti pred drugimi državljani.

Sicer pa slovenski pregovor lepo pravi: »Srečo lahko samo srečamo, ujeti se je ne da.«

Torej je hygge pri nas zaradi bolj ali manj znanih razmer precej izmuzljiva stvar, Danci pa se že toliko časa ukvarjajo z njo, pričakovanj pa nimajo previsokih, da so zato vedno pod vrhom.

Hygge je v bistvu sreča, ki človeku daje občutek pripadnosti, topline, udobja, zadovoljstva, in to v razmerju med pričakovanim in dejanskim stanjem.

Biti ali ne biti

Danska je znana tudi po Shakespearovem danskem kralju Hamletu in po njegovi večni dilemi: »Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje.«

Iz tega so filozofi vsega sveta razvili toliko dilem, da človeka boli glava, če se začne poglabljati vanje. V drami pride do pestrega dogajanja in na koncu tudi do usodnega zaključka. Pri nas smo glede tega še precej na začetku in tovrstna vprašanja šele – podobno kot pri vseh zdajšnjih reformah – samo naslavljamo.

In še en pomislek! Da ni morda veliki dramatik kopiral našega Trubarja?! On je med drugim zapisal zelo podobno misel: »Stati inu obstati.«

In zapisal jo je prej kot veliki Anglež.

Sicer pa je grad Kronborg, kjer je živel Hamlet, eden najbolj veličastnih starih gradov na danskih tleh, ki ga je vsekakor vredno obiskati. Če se pomudite v njem vsaj nekaj ur, vam bo takoj postalo jasno, da z Danci ni bilo dobro zobati češenj ne na domačih ne na tujih tleh.

Seveda je bil tudi Hans Christian Andersen proizvod tega pestrega okolja. Pri tem je treba dodati, da se je kot pisatelj dvignil z najbolj temačnega dna, še v času svojega življenja pa je doživel evropsko in celo svetovno slavo. Na svoji poti kvišku pa je trpel še precej bolj kot naš Prešeren. A o tem več v naslednjih nadaljevanjih.

 V tem naj zapišem samo še to, da meri najvišja gora na Danskem – reci in piši! – 173 metrov. Za Dance je torej celo Šmarna gora velikanski Triglav. Na naših tleh obstaja na stotine pesmi o sreči v gorah, kar vsekakor pomeni, da je Slovenec najbolj srečen, kadar se umakne od mestne umazanije in gre v pristno naravo. Po možnosti toliko navzgor, da se mu tudi dolina od tam zdi lepa. Na Danskem pa tega odmika od stvarnosti nimajo, zato je še toliko bolj nenavadno, da so tako salamensko srečni.

Morda jim k sreči vendarle pomagajo predvsem številne posvetovalnice, trgovine in zabaviščni parki. Ampak kdo ve, če tudi to ni samo privid.

Najvišja gora na Danskem meri – reci in piši! – 173 metrov. Za Dance je torej celo Šmarna gora velikanski Triglav.

(D194: 50-51)