Samooklicani Captain Academician prof. Sir Don Baron H.E. Milan Krajnc: leto dni pogojno zaradi goljufije
- 2. 9. 2026 ob 9:00
- 0 komentarjev
Na kranjskem okrožnem sodišču se je zaključil postopek zoper Milana Krajnca – tokrat v vlogi nekdanjega predsednika Vaterpolske zveze Slovenije. Tožilstvo je Krajncu očitalo kaznivo dejanje goljufije – v času svojega predsedovanja vaterpolski zvezi naj bi Fundaciji za šport posredoval lažne račune in jo s tem oškodoval za okoli 60.000 evrov. Krajnca je bremenilo tudi 17 kaznivih dejanj ponareditve več kot 200 listin, a je ta del že zastaral. Kdo sploh je Milan Krajnc – človek tisočerih nazivov in »strokovnjak za reševanje problemov, ki so nastali zaradi različnih osebnosti v podjetju, občini ali državi«?
Kot poroča Dnevnik, se je Milan Krajnc po krajšem posvetu s tožilcem odločil kaznivo dejanje ogoljufanja Fundacije za šport priznati, dejanje pa je tudi obžaloval. Tilen Demšar je ob tem predlagal leto dni pogojne kazni s preizkusno dobo štirih let. Demšar je izpostavil, da čeprav je obdolženi predkaznovan, glede na sodno prakso meni, da bo pogojna sodba zanj dosegla svoj namen. Po navedbah Dnevnika so si bila Krajnčeva pojasnila o očitanih dejanjih deloma nasprotujoča in tudi precej kaotična. Krajnc tudi tokrat ni mogel iz svoje kože – za Dnevnik je povedal, da so ga k opravljanju funkcije predsednika vaterpolske zveze nagovorili drugi. Po njegovih besedah je v času svojega mandata opozarjal na nepravilnosti v športu oziroma na pranje denarja v športnih organizacijah, zaradi česar so ga želeli nekateri utišati in zdaj plačuje davek zaradi tega.
Krajnčeva vaterpolska zgodba se je začela oktobra 2010, ko se je ptujski podjetnik na izredni skupščini Vaterpolske zveze Slovenije v Kopru tako rekoč v zadnjem trenutku pojavil kot protikandidat favoriziranemu Franku Palčiču in bil s podporo kranjskih klubov nepričakovano izvoljen za predsednika zveze. Mediji so ga tedaj predstavljali kot podjetnika, poslovnega svetovalca in kriznega menedžerja, ki naj bi pred tem deloval tudi kot kondicijski trener, psiholog pri odbojkarjih in nekdanji atlet, sam pa je napovedoval še kandidaturo za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije. Palčič je tri leta pozneje za Primorske novice razkril, da je Krajnčev program ob izvolitvi obsegal predvsem dve veliki obljubi: zvezi naj bi vsako leto zagotovil 200.000 evrov sponzorskega denarja, sam pa naj bi postal predsednik olimpijskega komiteja. Slednje mu ni uspelo, vodenje vaterpolske zveze pa se je končalo še bistveno slabše. Krajnc je zvezo vodil do maja 2013, ko ga je kot vršilec dolžnosti zamenjal Marko Troppan, Primorske novice so novembra istega leta poročale, da je po njegovem predsedovanju ostalo 154.000 evrov dolgov. Kako globoko je zveza zabredla, je javnost dokončno izvedela jeseni 2013 – računi so bili blokirani in prazni, slovenska reprezentanca pa ni mogla zbrati niti približno 15.000 evrov za pot in nastanitev ter zato ni odpotovala na zadnji kvalifikacijski turnir za evropsko prvenstvo 2014 v Sunderlandu. Slovenci so pred tem na prvih dveh turnirjih dvakrat osvojili drugo mesto in imeli dobro izhodišče za napredovanje.
Portal 24ur je novembra 2013 poročal, da se s Krajnčevim poslovanjem že ukvarjajo organi pregona, ki naj bi preiskovali domnevno poslovanje mimo predsedstva zveze, sklepanje škodljivih pogodb, nepojasnjene bančne dvige in ponarejanje listin, po tedanjih podatkih pa naj bi Krajnc Vaterpolsko zvezo Slovenije oškodoval za približno 150.000 evrov. Krajnc je očitke zavračal in krivdo po svoji navadi valil na praktično vse okoli sebe. Za Slovenske novice je trdil, da je v prvem letu pridobil 230.000 evrov nepovratnih sredstev, da je zvezi posojal svoj denar in s svojim premoženjem jamčil za bančna posojila, za blokado računov in nastalo škodo pa obtožil predsednika nadzornega odbora, računovodski servis, druge funkcionarje in svojega naslednika. Obenem je vendarle priznal, da je bil za ponovno zadolževanje zveze odgovoren sam, posebej pomenljive pa so danes njegove tedanje besede, da so računali, da bodo leta 2012 znova prejeli namenska sredstva Fundacije za šport in ministrstva ter z njimi pokrili približno 100.000 evrov dolga. Ko je moral pojasnjevati sporne potne naloge in dvige gotovine, je trdil, da so mu drugi svetovali, naj jih kot edina odgovorna oseba izpisuje sam, saj naj bi tako pridobljeno gotovino potrebovali za plačevanje igralcev in sodnikov. Namesto pojasnila, kam je izginil denar in zakaj je zveza ostala na robu propada, je javnosti ponudil še niz obtožb na račun drugih funkcionarjev in celo zgodbo o mladoletnih reprezentantih v nočnem klubu, po kateri so Slovenske novice članek naslovile »Kurbarije v vaterpolu pa ne bo plačeval«.
Posledice njegovega vodenja s Krajnčevim odhodom niso izginile. Ekipa je aprila 2015 poročala, da dolg zveze znaša že približno 300.000 evrov, njen tedanji predsednik Rok Vehovec pa je pojasnil, da največji del izvira iz posojil, najetih v Krajnčevem obdobju, ki pozneje niso bila odplačana. Ker reprezentanca ni odpotovala v Sunderland, je morala zveza evropski plavalni zvezi LEN plačati še 15.000 evrov kazni; članska reprezentanca skoraj dve leti ni odigrala nobene tekme, zveza pa je za naslednji cikel kvalifikacij za EP 2016 raje sploh ni prijavila, ker ni mogla financirati njenih potovanj. Do jeseni 2015 so dolgovi narasli na približno 420.000 evrov, zato je novo vodstvo razglasilo insolventnost in poskusilo zvezo rešiti s poenostavljeno prisilno poravnavo. Gorenjski glas je junija 2016 poročal, da so si največ dolgov nakopičili prav v obdobju med letoma 2010 in 2013, ko je zvezo vodil Krajnc, zoper njega pa so bile vložene tudi kazenske ovadbe. Ker ključni upniki, predvsem banke, predlagane poravnave niso podprli, je sanacija propadla, stara Vaterpolska zveza Slovenije je konec leta 2016 končala v stečaju, klubi pa so morali ustanoviti novo zvezo.
Trinajst let po prvih medijskih razkritjih je Krajnca vendarle doletel tudi sodni epilog: sodišče je ugotovilo, da je Fundaciji za šport posredoval lažne račune, z njimi prikazoval stroške in jo ogoljufal za skoraj 60.000 evrov, ter ga obsodilo na leto dni pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let. Tožilstvo mu je prvotno očitalo tudi 17 kaznivih dejanj ponarejanja več kot 200 listin, vendar je ta del postopka v dolgih letih pregona že zastaral. Sedanja obsodba tako ne zajema vseh nepravilnosti in celotnega približno 150.000 evrov vrednega oškodovanja, o katerem so mediji poročali že leta 2013, temveč zgolj goljufijo na škodo Fundacije za šport, ki je po več kot desetletju še ostala kazensko pregonljiva.
Krajncu tudi denar za projekt Evropske prestolnice kulture – 18 tisoč evrov za bonton?
Širša slovenska javnost je Milana Krajnca nekoliko bolje spoznala jeseni 2025, ko je Tarča razkrila, da je javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica prek več podjetij in zavodov, ki jih je zastopal Krajnc, z njim sklenil štiri pogodbe v skupni vrednosti 85.989 evrov. Za 18.239 evrov je pripravil študijo in svetoval pri komunikacijskih procesih, za 38.200 evrov je sodeloval pri organizaciji dogodka Brezmejna Martinova GO!rica, 14.950 evrov je stal organizacijski načrt in vsebinski koncept Okusov brez meja, še 14.600 evrov pa načrt delovanja poslovno–gostinskega objekta Super 8. Največ posmeha je požel njegov 47–stranski komunikacijski dokument, v katerem je zaposlene med drugim učil, kako se reče dober dan, kako se pravilno rokuje, kako glasno je treba govoriti in kam sme moški v večerni obleki pospraviti mobilni telefon. Zavod se je branil, da ni plačal zgolj za bonton, temveč za celostno analizo organizacije, pogovore z zaposlenimi, sodelovanje na kolegijih in predloge reorganizacije.
Razkritje je sprožilo precej širši odziv od nekaj posmehljivih časopisnih naslovov. Dvanajst novogoriških svetnikov je zahtevalo pregled poslovanja zavoda, KPK je 30. oktobra 2025 prejela prijavo, policija pa je sporočila, da preverja dejstva in okoliščine, predstavljene v Tarči. Mestna občina je nato naročila pravno mnenje, ki je ugotovilo, da pri štirih evidenčnih naročilih ni bila kršena zakonodaja o javnem naročanju – posamezne pogodbe namreč niso presegle praga 40.000 evrov brez DDV, storitve naj ne bi bile naročene sočasno, pravniki pa nepravilnosti niso ugotovili niti zaradi nastopanja istih gospodarskih subjektov oziroma zakonitih zastopnikov v različnih vlogah. Toda to mnenje je odgovarjalo predvsem na vprašanje zakonitosti postopkov, ne pa na vprašanje kakovosti, izvirnosti in smotrnosti kupljenih storitev. Prav zato so mestni svetniki kljub pravnemu mnenju skoraj soglasno zahtevali še pregled poslovanja zavoda od leta 2022 naprej ter zunanjo revizijo. In na tej točki se zgodba, v kateri je Krajnc nastopal kot vrhunski svetovalec z dolgim nizom akademskih nazivov, začne obračati nazaj proti njegovim dejanskim referencam, preteklim obsodbam in dogodkom, ki so se začeli dolgo pred Evropsko prestolnico kulture.
Fiziko na osnovni šoli naj bi začel poučevati še kot študent; ali je študij dokončal, je vprašljivo
Kariera Milana Krajnca se začne že skoraj tri desetletja pred Evropsko prestolnico kulture – in že njen začetek spremljajo vprašanja o njegovih referencah. Krajnc je sam navedel, da je med letoma 1995 in 1998 poučeval fiziko na osnovni šoli, svoje izkušnje naj bi nato razširil še na srednjo šolo. Pri tem je na svoji spletni strani zapisal, da je začel poučevati že med študijem enopredmetne fizike na tedanji Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, ko je bil star približno 20 let. Revija Jana je njegovo življenjsko zgodbo leta 2021 povzela celo z navedbo, da je fiziko na osnovni šoli začel poučevati že pri devetnajstih, torej še kot študent.
Ko je pozneje pripovedoval o svoji karieri, je ta pomembna podrobnost večinoma izginila – v medijskih predstavitvah je postal preprosto »fizik«, nato pa so se nazivi pred njegovim imenom in za njim začeli množiti. Ali je študij fizike sploh kdaj dokončal in kateri strokovni naslov je na tej podlagi pridobil, iz javno dostopnih podatkov ni mogoče ugotoviti.
Ko so mediji Krajnca leta 2009 predstavljali kot novega partnerja operne pevke Alenke Gotar, so ga opisovali kot fizika, podjetnika, športnika, nekdanjega državnega prvaka in avtorja številnih knjig. Že pod tedanjimi članki so se pojavljali očitki, da njegove navedbe o izobrazbi, športnih dosežkih in številu objavljenih del ne držijo, vendar so ostali nepreverjeni in skriti med anonimnimi komentarji. Gotarjeva je po razhodu govorila o tem, da se je znebila »podlih in lažnivcev«, Krajnca pa je neposredno izpostavila po razkritjih Tarče novembra 2025. Na svojem profilu na Facebooku je zapisala, da je več let opozarjala, da je Krajnc »največji prevarant« in »kriminalec v Sloveniji«, zaradi česar naj bi drugi za lažnivko razglašali njo. »Resnica vedno pride na dan,« je zapisala po oddaji. Ali je Krajnc študij fizike končal in kateri strokovni naslov je pridobil, bomo preverili pri Univerzi v Mariboru.
Krajnc je človek tisočerih (izmišljenih) nazivov
Če je mogoče človekovo pomembnost meriti po dolžini njegovega podpisa, je Milan Krajnc v svoji kategoriji brez konkurence. Na svoji spletni strani se predstavlja kot »Academician prof. Sir ddr.sc. ddr.hc. Commander Don H.H. Milan Krajnc«, drugod pa temu dodaja še B.Sc., BS, MBA, DBA, FRSA, FRAS, FRAI, PhDD in vrsto profesorskih, svetovalnih, policijskih ter viteških funkcij. Vsako od kratic je tudi sam podrobno razložil. »Akademik« naj bi bil kot redni član Srbske kraljevske akademije znanstvenikov in umetnikov oziroma SKANU. Toda SKANU ni Srbska akademija znanosti in umetnosti (SANU), temveč registrirano neprofitno združenje s skoraj enakim imenom. Naziv profesorja Krajnc povezuje predvsem z ASEAN University International, kjer naj bi bil redni profesor psihologije in kjer naj bi opravil tudi svoj drugi doktorat. Aprila 2024 je indonezijski državni organ za visoko šolstvo objavil uradno opozorilo, da ASEAN University International nima dovoljenja za izvajanje visokošolske dejavnosti v Indoneziji.
Častna doktorata naj bi mu podelili ista ASEAN University International in Al–Khalifa Business School, institucija iz kroga samozvanega princa Mahmouda Salaha Al Dina Assafa. Britanski poslovni register kaže, da je bil prvotni Al–Khalifa Business School LLP januarja 2024 izbrisan, Krajnc pa je od septembra 2024 direktor nove družbe Al–Khalifa Business School Online Ltd. Ameriški Vanity Fair je v obsežni preiskavi tega kroga poročal, da je bil stari sedež šole poštni oziroma virtualni naslov, Assafovo podjetje pa je med svojimi storitvami ponujalo urejanje kraljevskih nazivov, častnih doktoratov, profesur in članstev v viteških klubih.
Še bolj barvita je Krajnčeva plemiško–viteška zbirka. Naziv »Sir« povezuje s Federation of Autonomous Priories oziroma KMFAP, ki uporablja ime malteških vitezov. To ni Suvereni malteški viteški red s sedežem v Rimu – ta na svoji uradni strani celo opozarja na organizacije s podobnimi imeni in simboli, ki z njim nimajo nobene povezave. Krajnc je kljub temu v svojem zapisu o viteštvu opis KMFAP pospremil z razlago zgodovine in mednarodnega statusa pravega Suverenega malteškega reda.
Naziv »Don« naj bi prejel od španske Knights Society of Elviña, ki jo je njen ustanovitelj Manuel Freire–Garabal po poročanju Vanity Faira leta 2016 ustanovil kot svoj »hobi«. Za »Commanderja« Krajnc trdi, da ga je »kralj Belgije povzdignil v poveljnika svojih vitezov«, vendar ne pove, v katerem redu. Belgija sicer pozna tri državne viteške rede – Leopoldov red, Red krone in Red Leopolda II. – med njihovimi uradnimi objavami pa Krajnčevega imena nismo našli. Kratico »H.H.« oziroma »His Highness« mu je po lastni razlagi podelil že omenjeni Assaf, ki se predstavlja kot dedni princ več stoletij stare dinastije. Vanity Fair je Assafa opisal kot nekdanjega ameriškega obrambnega pogodbenika, čigar plemiški status naj bi bil potrjen pri italijanskem podjetju, ki je za nekaj sto dolarjev prodajalo rodovnike, grbe in dokumente o plemstvu.
Med novejšimi dodatki je še »Noble Order of King Solomon«, ki ga Krajnc izpostavlja v naslovu svojega profila na LinkedInu. Britanski register razkriva, da je šlo za zasebno družbo, ustanovljeno novembra 2023 in izbrisano 25. februarja 2025. Krajnčeva impresivna povorka nazivov se tako ob preverjanju razdeli na eno evidentirano doktorsko disertacijo (za njegov doktorat iz managementa v Cobissu obstaja bibliografski zapis, ki disertacijo datira v leto 2019 in kot kraj izdaje navaja Beograd, vendar nobena slovenska knjižnica v sistemu Cobiss nima njenega izvoda) ter dolgo vrsto članstev, častnih funkcij in naslovov, ki si jih med seboj podeljuje razmeroma majhen mednarodni krog zasebnih šol, združenj, samozvanih plemičev in novodobnih viteških redov. Pod naslovom domnevne disertacije (Dinamični model vodenja lokalnih upravnih sistemov) je Krajnc pozneje v samozaložbi izdal tudi knjigo, vendar ostajajo okoli doktorata odprta bistvena vprašanja. Javno dostopnega podatka o datumu zagovora, komisiji in podelitvi doktorata pri ECPD nismo našli, zato bomo ustanovo zaprosili za uradno potrditev.
Med preverjanjem Krajnčeve izobrazbe smo naleteli na nenavaden detajl. V osebni bibliografiji, ki jo COBISS izpisuje pod njegovim imenom, je navedeno magistrsko delo Vloga menedžmenta pri nastanku kriz v domovih za starejše, izdelano leta 2006 na ljubljanski Fakulteti za družbene vede pod mentorstvom Mitje I. Tavčarja. Na prvi pogled bi se zapis lahko ujemal s Krajnčevim dolgoletnim predstavljanjem za strokovnjaka za menedžment. Toda v izjavi o avtorstvu na začetku naloge je navedeno, da je njen avtor Milan Krajnc, rojen 22. maja 1948. Avtor v delu omenja tudi 18 let izkušenj z menedžmentom domov za starejše, pozneje pa ga najdemo med vodilnimi v strokovnem svetu Zveze društev upokojencev Slovenije. Ne gre torej za Milana Krajnca, rojenega leta 1974.
Ali je bil Krajnc res nominiran za Nobelovo nagrado, bi lahko preverili šele leta 2071
Med dosežki, s katerimi se postavlja Milan Krajnc, je tudi nominacija za Nobelovo nagrado za ekonomijo. Na svoji strani z nagradami in nominacijami je za leto 2021 navedel kar »Nobel prize for Economy (Global)«, drugje pa pojasnil, da naj bi ga za njegov dinamični model vodenja nominirali kolegi z Evropskega centra za mir in razvoj. Prikladnost takšne trditve je v tem, da je naslednjih 50 let ni mogoče preveriti. Nominacije za Nobelovo nagrado za ekonomijo namreč potekajo samo na povabilo, podatki o predlagateljih in kandidatih pa ostanejo tajni pol stoletja. Ali je bil Krajnc leta 2021 res nominiran, bo tako iz uradnih evidenc mogoče izvedeti šele leta 2071. Zanesljivo pa vemo, da nagrade ni prejel – dobili so jo David Card, Joshua Angrist in Guido Imbens.
Krajnc se ima tudi za sanjskega moškega – naprodaj za 99 centov
Podobno prilagodljive so njegove navedbe o številu napisanih knjig. Enkrat jih je več kot 300, drugič 387, nato 400, v odgovorih na pogosto zastavljena vprašanja pa je številka do leta 2023 zrasla že na 430. Tam je tudi sam razkril način štetja: skupaj sešteva tiskane, elektronske in zvočne različice ter prevode v 15 jezikov. Ne gre torej za 430 različnih knjig, temveč za seštevanje različnih izdaj, formatov in jezikovnih različic.
Tudi pojem knjige uporablja precej široko. V njegovi spletni trgovini je denimo kot e–knjiga naprodaj PDF z naslovom Kako najti moškega svojih sanj, ki obsega vsega štiri strani in stane 99 centov. Med njimi so stavki, kot je: »Moškega svojih sanj vam ni treba iskati, ker sem to jaz.«
Tudi pregled posameznih naslovov pokaže, da je Krajnčev knjižni opus nekoliko manj obsežen, kot bi lahko sklepali iz njegovih številk. Nekatera dela so nastala v soavtorstvu, pri poznejših izdajah oziroma predelavah pa je kot avtor naveden le Krajnc; obenem je mogoče opaziti, da iste ali zelo podobne vsebine pod različnimi naslovi in v različnih formatih uporablja večkrat – lahko bi rekli, da vsebine reciklira. Podrobnejši pregled njegovih več sto domnevnih knjig bi najbrž ponudil še marsikatero zanimivost, vendar bomo to prihranili za kakšno drugo priložnost.
Sanjski tandem Milan Krajnc in Anthony Ritossa
Pri razumevanju Krajnčeve »kariere« je pomembno še eno ime: Anthony Ritossa. Avstralec se je v mednarodnih poslovnih krogih več let predstavljal kot »Sir Anthony Ritossa«, predsednik 600 let stare družinske pisarne, katere premoženje naj bi izviralo iz večstoletne tradicije pridelave olivnega olja v Istri. Organiziral je razkošne Global Family Office Investment Summite v Monaku, Dubaju, Rijadu in drugih prestižnih lokacijah, ki jih je oglaševal kot srečanja milijarderjev, kraljevskih družin, šejkov in upravljavcev bilijonov dolarjev premoženja.
Njegova zgodba je bila dovolj prepričljiva, da so dogodki nekaj časa potekali celo pod pokroviteljstvom monaškega kneza Alberta II. Toda leta 2022 je ameriški Vanity Fair po enoletni preiskavi objavil razkrivajoč Ritossin življenjepis. Med drugim je ugotovil, da Harvard Business School nima evidence o MBA, s katerim se je predstavljal, da njegova dejanska kariera v financah ni ustrezala bleščečemu opisu njegovega življenjepisa ter da za domnevno 600–letno družinsko oljčno bogastvo niso našli dokazov.
Podjetje Ritossa Olive Oil je bilo v resnici ustanovljeno šele leta 2010, olje pa naj bi kupoval od istrskih proizvajalcev in ga prodajal pod svojo blagovno znamko. Revija je razkrila tudi njegove sodne in druge težave ter mrežo nazivov, viteških redov, zasebnih »akademij« in ljudi, ki so si med seboj podeljevali impresivno zveneče funkcije.
V tem okolju se javno dokumentirano pojavi tudi Milan Krajnc. Njune poti lahko zanesljivo povežemo najpozneje junija 2018, ko je Ritossa v Monaku organiziral svoj 6. Global Family Office Investment Summit. V uradnem programu je bil Krajnc naveden med člani oziroma sodelujočimi v svetovalnem odboru dogodka, in sicer še precej skromno kot »Milan Krajnc, Author of the Dynamic Leadership Model, Austria«. Takrat torej še ni bil »Sir«, »Don«, »His Highness« in akademik z dolgim nizom kratic. Sodelovanje očitno ni ostalo pri enem dogodku. Krajnc se je pozneje večkrat pojavljal na Ritossinih summitih v Dubaju, Monaku in drugod, v naslednjih letih pa se je njegov življenjepis začel polniti prav z nazivi in organizacijami iz istega kroga. Zato je časovnica zanimiva: ko ga leta 2018 najdemo pri Ritossi, se predstavlja predvsem kot avtor svojega dinamičnega modela vodenja, v naslednjih letih pa postane »Sir«, profesor zasebnih mednarodnih šol, član viteških redov, prejemnik častnega doktorata in domnevni Nobelov nominiranec. Lahko bi sklepali, da je Krajnca pri njegovem modelu operiranja navdihnil prav Ritossa.
Anthony Ritossa je dobil naziv »Sir« na svojem 9. summitu leta 2019 v Monaku, po tem, ko ga je med viteze sprejela Knights Society of Elviña. Za imenitim imenom se sicer skriva zasebno združenje, ki ga je leta 2016 ustanovil Španec Manuel Freire–Garabal y Núñez. Vanity Fair je pozneje odkril, da je Freire–Garabal sam ustanovitev opisoval kot svoj hobi, za norveški Dagens Næringsliv pa je pojasnil še nekaj bolj povednega: naziv »Sir«, ki ga je prejel Ritossa, je bil časten, brezplačen in ni bil plemiški naslov. Tudi svojega naziva po njegovih besedah sicer ne uporablja, razen »v marketingu, ko želiš priti v določene kroge«. Ritossa je kljub temu odtlej praktično povsod nastopal kot »Sir Anthony Ritossa«.
Dve leti pozneje je šel po isti poti še Krajnc. Januarja 2022 je sam zapisal, da ga je Knights Society of Elviña leta 2021 »povzdignila« med viteze in da je postal celo njen predstavnik za Avstrijo, Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Naziv »Sir«, ki danes spremlja njegov dolg podpis, torej prihaja iz istega zasebnega združenja, ki ga je nekaj let prej podelilo Ritossi. Povezava se pri Freire–Garabalu ne konča. Isti Španec je ustanovil tudi Al–Khalifa Business School, eno od ustanov, ki se pozneje pogosto pojavlja v Krajnčevem življenjepisu.
V Ritossinem svetu je bila šola že dobro zasidrana: Freire–Garabal je sedel v svetovalnem odboru njegovih summitov, Ritossa pa je postal profesor Al–Khalife, član njenega svetovalnega odbora in prejemnik njenega častnega doktorata. Septembra 2021 je bil kot profesor Al–Khalifa Business School na mednarodnem dogodku predstavljen že tudi »Prof. Dr. Dr. h. c. Sir Milan Krajnc«, pozneje pa se je predstavljal še kot njen predstavnik v Monaku.
Pri Krajncu se sodelovanje s to družbo ljudi ni končalo pri nazivu na vizitki. Ko je prvotna britanska družba Al–Khalifa Business School LLP januarja 2024 ugasnila, je Krajnc septembra istega leta postal direktor nove družbe Al–Khalifa Business School Online Ltd. Britanski poslovni register ga danes ne vodi le kot direktorja, temveč tudi kot osebo z več kot 25–odstotnim deležem glasovalnih pravic. Med osebami s pomembnim nadzorom nad družbo je poleg njega prav Manuel Freire–Garabal. Vanity Fair je ob Ritossi in Freire–Garabalu izpostavil še samooklicanega princa Mahmouda Salaha Al Dina Assafa, ki je nastopal kot kraljevi pokrovitelj tako Knights Society of Elviña kot Al–Khalifa Business School. Ritossi je leta 2021 podelil še veliki križ svojega Royal Order of Banu Assaf. Prav Assaf je pozneje Krajncu po njegovi lastni razlagi podelil naziv »H.H.« oziroma »His Highness«, ki ga ta danes prav tako vključuje v svoj ceremonialni podpis. Krajnčevi nenavadni nazivi torej niso le podobni Ritossinim: več njih izvira od istih organizacij in istih ljudi, ki jih je spoznal v krogu, v katerem se je začel pojavljati najpozneje leta 2018.
Krajnca in Ritosso druži tudi ljubezen do olivnega olja
Krajnc je pri Ritossi očitno dobil navdih tudi kar se tiče olivnega olja. Na tem mestu bi se sicer lahko razpisali tudi o tem, kako je Ritossa, po navedbah Darka Kaduma, ki mu je dobavljal olje, ostal dolžan okoli 40.000 dolarjev. Kadum je Ritosso za Vanity Fair identificiral kot Avstralca, ki ga je hrvaška policija leta 2013 prijela zaradi domnevne kraje 24 steklenic olja iz njihovega skladišča.
A pojdimo h Kranjcu – junija 2021 je na Hrvaškem ustanovil družbo SIRIUS DYNAMIC d.o.o., registrirano za proizvodnjo hrane, trgovino in storitve, danes s sedežem v Pazinu. Med njenimi registriranimi dejavnostmi so med drugim proizvodnja olj in maščob, predelava hrane, kmetijstvo in proizvodnja vina. Prek iste družbe deluje tudi spletna trgovina Istra.shop, ki prodaja istrske prehranske izdelke, med njimi tartufe, vino ter ekstra deviško olivno olje in olivno olje s tartufi. Krajnc je projekt tudi sam predstavljal kot svojo istrsko zgodbo ter navajal, da je razvil »celo serijo vina, olja in hrane«.
Po podatkih sodeč gre podjetju na prvi pogled precej dobro. Potem ko je leta 2023 ustvarilo vsega 6.623 evrov prihodkov, so ti leta 2024 poskočili na 351.621 evrov, lani pa že na 485.462 evrov. Toda pod površjem poslovanje ni tako brezskrbno. SIRIUS DYNAMIC je bil po podatkih poslovnih baz blokiran v letih 2023, 2025 in ponovno 2026, konec lanskega leta pa je imel ob 471.485 evrih sredstev že skoraj 248.000 evrov kratkoročnih in dodatnih 138.000 evrov dolgoročnih obveznosti. Težave so letos prišle tako daleč, da je hrvaška finančna agencija FINA junija proti podjetju vložila predlog za začetek stečaja. 25. junija je imel SIRIUS DYNAMIC že 120 dni neprekinjeno neporavnane obveznosti.Trgovsko sodišče v Pazinu je zato začelo predhodni postopek za ugotavljanje pogojev za stečaj, Krajncu pa naložilo, naj predloži popoln seznam premoženja, terjatev in obveznosti ter poročilo o finančnem stanju družbe. Do naroka vendarle ni prišlo: šest dni po začetku postopka je podjetje vse obveznosti poravnalo, račun je bil deblokiran, sodišče pa je postopek ustavilo.
Krajnčeve mahinacije z znamko Sirius in kupom podjetij
SIRIUS DYNAMIC je le eno od Krajnčevih podjetij. V Sloveniji vodi tudi SIRIUS RESEARCH, družbo za raziskovanje trga in javnega mnenja, ki je še do leta 2024 poslovala pod imenom RHD RAZISKOVANJE. Leta 2024 je ob enem zaposlenem ustvarila 1,83 milijona evrov prihodkov in skoraj 18.000 evrov izgube, lani pa so prihodki padli na 265.191 evrov, izguba narasla na 45.611 evrov, kapital pa je postal negativen. Poslovne baze beležijo blokade njenih računov v letih 2024, 2025 in 2026, letos pa je bila evidentirana tudi kot neplačnik davkov in prispevkov. Trenutno njen račun ni več blokiran. Še veliko bolj nenavadna je bilanca družbe. Konec leta 2022 je imela za dobrega pol milijona evrov sredstev, leto pozneje pa nenadoma že 25,3 milijona. Skoraj celotno povečanje je predstavljalo neopredmeteno sredstvo v vrednosti natanko 24.843.850 evrov, ki ga leto prej sploh še ni bilo. Neopredmetena sredstva so premoženje brez fizične oblike, denimo licence, patenti, avtorske in druge pravice, razvojni projekti ali dobro ime. Vpis v bilanco zato ne pomeni, da je imela družba na voljo skoraj 25 milijonov evrov denarja, temveč da je neki pravici ali drugemu nematerialnemu premoženju pripisala tolikšno vrednost. Izkaz obenem kaže, da ga ni knjižila kot rezultat lastnega dela.
Skoraj istočasno so se kratkoročne poslovne obveznosti družbe povečale z 294.635 na 25.034.508 evrov. Preprosto povedano: na eni strani bilance se je pojavilo novo premoženje v vrednosti 24,84 milijona evrov, na drugi pa skoraj enako visok neporavnani račun oziroma druga poslovna obveznost. To kaže, da je družba sredstvo najverjetneje pridobila od nekoga drugega, večine dogovorjene vrednosti pa do konca leta še ni plačala. Kaj je pridobila, od koga, komu dolguje denar in na podlagi katere cenitve je bila določena vrednost skoraj 25 milijonov evrov, iz javno objavljenih izkazov ni mogoče ugotoviti. Vrednost skrivnostnega sredstva je nato konec let 2024 in 2025 ostala nespremenjena do zadnjega centa. Izkazi ne kažejo, da bi se znižala zaradi amortizacije ali izgube vrednosti, kratkoročne poslovne obveznosti pa so medtem še narasle na 26,09 milijona evrov. Če se takšno sredstvo ne amortizira, mora družba praviloma preverjati, ali je še res vredno toliko, kot je zapisano v bilanci. Kako je SIRIUS RESEARCH preverjal skoraj 25–milijonsko vrednost, iz poročil ni razvidno. Konec leta 2025 je imela družba 26,2 milijona evrov sredstev in 26,23 milijona evrov obveznosti. Dolgovi so tako že presegali vrednost vsega premoženja, kapital pa je bil negativen.
Bilanca torej ne kaže podjetja, ki bi si z rednim poslovanjem ustvarilo 26 milijonov evrov premoženja, temveč družbo, katere skoraj celotna bilančna vrednost temelji na enem nepojasnjenem neopredmetenem sredstvu, nasproti kateremu stoji skoraj enako visok znesek obveznosti. Dodatnih odgovorov ne ponujajo niti pojasnila k izkazom. Besedilo za leto 2025 je skoraj dobesedna kopija pojasnil za leto 2024, ne da bi razkrilo vrsto sredstva, njegovo dobo uporabe, način vrednotenja ali preverjanja njegove vrednosti. V pojasnilih za leto 2025 je napačno navedena celo izguba: zapisanih je 41.611 evrov, medtem ko bilanca in izkaz poslovnega izida izkazujeta 45.611 evrov.
Lastnik SIRIUS RESEARCH je od oktobra 2023 zavod SIRIUS SCIENCE, ki ga prav tako vodi Krajnc. Registrski podatki kažejo nenavadno krožno povezavo. Družba SIRIUS RESEARCH je septembra 2023 ustanovila zavod SIRIUS SCIENCE, ta pa je dober mesec pozneje postal stoodstotni lastnik družbe, ki ga je ustanovila. Več kot leto dni je bil SIRIUS RESEARCH torej ustanovitelj svojega lastnika. Prav v letu nastanka te povezave je vrednost njegovega premoženja poskočila s približno pol milijona na več kot 25 milijonov evrov. Decembra 2024 je ustanovitelj SIRIUS SCIENCE postal SIRIUS LABORATORY, marca letos pa je ustanoviteljske pravice prevzela novoustanovljena Kmetijska zadruga Vitez, katere predsednik je prav tako Krajnc. Zavod je leta 2024 brez zaposlenih ustvaril 137.846 evrov prihodkov in 71.491 evrov dobička. Lani so prihodki padli na 34.400 evrov, dobiček pa na vsega 438 evrov. Ob koncu leta je imel 256.781 evrov sredstev ter 185.056 evrov obveznosti. Po podatkih poslovnih baz je njegov račun trenutno blokiran.
Del mreže je bila tudi družba SIRIUS PRODUCT. Leta 2023 je imela zgolj 1.368 evrov prihodkov, leto pozneje pa skoraj 400.000 evrov. Kljub temu je leta 2024 ustvarila skoraj 33.000 evrov izgube. Lani so prihodki znova strmoglavili na 16.897 evrov, izguba je znašala 19.463 evrov, kapital pa je bil negativen v višini 51.166 evrov. Od 453.442 evrov sredstev je bilo kar 429.522 evrov oziroma skoraj 95 odstotkov poslovnih terjatev, kratkoročne obveznosti pa so dosegle 504.608 evrov. Družba praktično ni imela zaposlenih. Marca 2025 je SIRIUS PRODUCT prevzela Kmetijska zadruga Vitez, aprila pa je njen direktor postal Krajnc. Družba je nato prenehala po skrajšanem postopku in bila 27. maja letos izbrisana iz registra. Pri takšnem postopku mora lastnik z notarsko overjeno izjavo potrditi, da so vse obveznosti družbe poplačane in razmerja z zaposlenimi urejena, hkrati pa prevzame odgovornost za morebitne preostale dolgove. Iz javnih podatkov ni razvidno, kako je SIRIUS PRODUCT v nekaj mesecih od zadnje bilance do začetka postopka poravnal več kot pol milijona evrov kratkoročnih obveznosti.
Po skrajšanem postopku je prenehal delovati tudi SIRIUS LABORATORY, prej NCC LABORATORIJ, ki je bil iz registra izbrisan istega dne. Pred tem je bil lastnik SIRIUS PRODUCT in ustanovitelj SIRIUS SCIENCE. Lastništvo prve družbe in ustanoviteljske pravice pri zavodu je nato prevzela Kmetijska zadruga Vitez. Ta je bila ustanovljena šele februarja 2025, v prvem letu pa je ustvarila 45.802 evra prihodkov in imela vsega 554 evrov kapitala. Danes je na vrhu večjega dela Krajnčeve poslovne mreže: je ustanovitelj SIRIUS SCIENCE in lastnik hrvaškega SIRIUS DYNAMIC, prek njiju pa obvladuje še SIRIUS RESEARCH in hrvaški SIRIUS COLLECTION. SIRIUS COLLECTION je založniška družba, ki jo je julija 2024 ustanovil SIRIUS DYNAMIC. V prvem letu je ustvarila 4.000 evrov prihodkov in 6.187 evrov izgube.
Okoli Krajnca se tako izrisuje mreža slovenskih in hrvaških družb, zavodov in zadruge, med katerimi se skozi leta selijo lastništvo in ustanoviteljske pravice. Pri več subjektih se pojavljajo zelo malo lastnega kapitala, velike terjatve in obveznosti, izrazita nihanja prihodkov ter blokade, izgube ali izbrisi iz registra.
Letošnji predlog za stečaj SIRIUS DYNAMIC sicer ni prvi primer, ko je subjekt, ki ga je ustanovil in vodil Krajnc, končal pred stečajnim sodiščem. Leta 2014 so Finance poročale o Kmetijski zadrugi Adcor, ki jo je ustanovil in vodil Krajnc, zaposlenim pa naj ne bi izplačevala plač in prispevkov. Krajnc je medtem na svojem blogu drugim delodajalcem svetoval, kako ravnati z zaposlenimi. Zadruga je februarja istega leta od Pošte Slovenije dobila v upravljanje štiri pogodbene pošte, vendar zaposleni do jeseni že več mesecev niso prejemali plač, prav tako niso bili plačani njihovi prispevki. Pošta ji je zato dve poslovalnici odvzela. Novembra so zaposlene same vložile predlog za stečaj, sodišče pa je stečaj tudi začelo.
Znamka Sirius se je pojavila že vsaj leta 2007 v okviru Županske akademije, ki je na Dnevih županov na Bledu podeljevala priznanje »Modri trak« najhitreje razvijajoči se občini. Raziskavo, na podlagi katere so občine razvrščali, sta pripravljali podjetji AITS iz Ljubljane in Sirius s Ptuja; slednjega najdemo leto pozneje tudi pod polnim imenom SIRIUS, podjetniški in psihološki svet, d.o.o., s Krajncem kot predstavnikom podjetja. Županska zgodba se pri njem pozneje nadaljuje tudi skozi svetovanje lokalnim oblastem, domnevno doktorsko delo o dinamičnem modelu vodenja lokalnih upravnih sistemov ter današnjo Župansko akademijo, namenjeno sedanjim in bodočim županom.
Kljub razkritjem in obsodbam se nazivi množijo, promovira se tudi na družabnih omrežjih in komentira v medijih
Kranjčeve izmišljotine – vsaj del njih – so javnosti že nekaj časa znane. Dvomi o njegovih referencah niso omejeni le na Slovenijo, njegove nazive in povezave z Ritosso, Al–Khalifa Business School, različnimi viteškimi redovi in domnevno Nobelovo nominacijo je že pred leti obravnavala tuja platforma JustDiligence, več podrobnosti je raziskal tudi Vanity Fair.
Kljub temu Krajnc na Instagramu, Mediumu in drugih platformah nadaljuje več ali manj enako kot prej. Na svojem aktualnem profilu na Mediumu se tako še vedno predstavlja kot (najmanj) dvojni doktor znanosti, redni profesor psihologije na ASEAN International University, profesor pri ECPD, gostujoči profesor psihologije na univerzah v Barceloni, Valencii, Bologni in Coimbri, direktor študijskih programov na London Health School, direktor US Profiling Institute, akademik in avtor več kot 400 knjig. Še vedno navaja tudi nominacijo za Nobelovo nagrado za ekonomijo in sebe predstavlja kot ustanovitelja nove znanosti, »Dynamilogy«. Januarja letos je številko svojih knjig celo znova popravil navzgor in na Mediumu oznanil izid svoje »500. knjige«.
Javna razkritja torej niso povzročila umika spornih referenc; prej nasprotno, Krajnčev življenjepis se z leti še naprej širi. Še več – po razkritju v Tarči je na družabnem omrežju zapisal, da je v Monte Carlu podpisal »uradno izjavo«, s katero nedvoumno jamči za vsak svoj naziv: »Noben ni izmišljen. Noben ni ukraden. Noben ni prazen.« Toda dokumenta ni izdala nobena univerza, državna ustanova, kraljeva hiša ali strokovno združenje. Na njem ni navedenega izdajatelja, evidenčne številke niti potrdil ustanov, ki naj bi mu nazive podelile. Krasi ga znak »The Oratory of Feeling« z njegovim imenom, dokument pa nazive zgolj našteva – od His Excellency, Sir, Don, Baron in Grand Prior of Monaco do kapitana, akademika, profesorja ter več akademskih kvalifikacij. Krajnčeva lastna izjava tako ne potrjuje njihovega izvora, temveč dokazuje le, da sam vztraja pri njihovi uporabi.
Pri tem si njegov novi »uradni zapis« nasprotuje celo z razlagami na njegovi spletni strani. Kratica FRAS v dokumentu pomeni člana britanskega Kraljevega astronomskega društva, na spletni strani pa člana Kraljevega azijskega društva. Podobno MRSAI v dokumentu razlaga kot članstvo v »Kraljevem društvu za umetno inteligenco«, na svoji spletni strani pa kot članstvo v Regional Science Association International. Med kvalifikacijami sta kot ločena naziva navedena tudi Bachelor of Science (B.Sc.) in Bachelor of Science (BS), čeprav gre praviloma le za različna zapisa iste vrste diplome. Dokument, s katerim je želel končati razpravo o svojih nazivih, je tako odprl še nekaj novih vprašanj.
Čeprav je Krajnc zapisal, da je vsak naziv pojasnil posebej, v objavi ni navedel izvora niti enega niti objavil kakršnegakoli dokazila. Namesto tega je zatrdil, da so bili vsi pridobljeni s študijem, strokovnim delom ali častnimi zaslugami, okoliščin nekaterih pa javnost »nikoli ne bo poznala«. Kritike je pripisal zavisti, kompleksom in »psihološkim smetem« ljudi, ki naj ne bi prenesli njegovega obstoja. Obenem je priznal, da je nazive javno uporabljal kot reference in kot del marketinga.
Posebno ironičen zaključek tej zgodbi je ponudilo prav včerajšnje sojenje zaradi goljufije na škodo Fundacije za šport. Državni tožilec Tilen Demšar je pri predlogu pogojne kazni upošteval sodno prakso in ocenil, da bo takšna kazen pri Krajncu »dosegla svoj namen«. Sodišče mu je sledilo in Krajnca obsodilo na leto dni pogojnega zapora s štiriletno preizkusno dobo. Ali bo sodba res dosegla svoj namen, bo pokazal čas.
Doslej je Captain Academician prof. ddr. sc. ddr. hc. Sir DON Baron H.E. MILAN KRAJNC, B.Sc. BS, Psychotherapist, MBA, DBA, Grand Prior of Monaco Chevalier des Belges, IPA, KMFAP, FRAS, FRSA, FRAI, MRSAI, IAMA Milan Krajnc ob javnih kritikah, poslovnih polomih, blokadah, stečajih ter razkritjih o njegovih referencah praviloma nadaljeval svojo »kariero« z novim podjetjem, novo funkcijo, novim nazivom ali novo zgodbo o svojih dosežkih. Po poročanju medijev Kranjcu za kaznivo dejanje goljufije, ki zastara leta 2033, grozi tudi od enega do osmih let zapora. V preteklosti je že bil kaznovan za kaznivo dejanje goljufije, poleg tega je v Monaku moral plačati denarno kazen za kršitev zakona o orožju.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave
Fazaniranje med tradicijo in nasiljem: kje je meja?
Domovina št. 267: Ne bojte se otrok
Domovina 267: Ne bojte se otrok
Alkohol za volanom: nesreč je manj, mrtvih pa več
[Video] Po enem mesecu je razkrit posnetek prometne nesreče Nataše Pirc Musar
Vintgar med državo in domačini: koncesija ali nova skrbniška pogodba?
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 267: Ne bojte se otrok
Domovina 267: Ne bojte se otrok
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.