Ideologija na ustavnem sodišču: sodniki niso politično, nazorsko, ideološko in družbeno nevtralni (video)

Fakulteta za državne in evropske študije Nove univerze ter raziskovalna skupina podjetja Reforma sta v sklopu raziskovalnega projekta Ideologija na sodiščih analizirali več kot 300 sodb slovenskega Ustavnega sodišča in vsa pripadajoča ločena mnenja v obdobju od leta 1993 do 2016 oz. v treh mandatih ustavnega sodišča.

Rezultat projekta je tudi knjiga z enakim naslovom – Ideologija na sodiščih, ki so jo na današnji novinarski konferenci predstavili raziskovalci, sodelujoči pri njenem nastanku.

Sodniki niso neideološki

Vodja projekta dr. Matej Avbelj je izpostavil, da se v splošni javnosti neutemeljeno presoja ravnanje sodišč in sodnikov, predvsem ustavnih, kot ljudi, ki naj bi bili „brez barve, vonja in okusa“ ter se jih nato kritizira v smislu njihovega ravnanja ali neravnanja.

V predstavljenem projektu so raziskovalci predpostavili, da smo ljudje vsi ideološki, posledično so takšni tudi sodniki. Cilj projekta pa je bil meriti svetovni nazor oz. ideologijo in njen vpliv na sodniške odločitve; raziskovalci so napravili ideološke profile posamezne sestave ustavnega sodišča. Rezultati niso enoznačni, da bi lahko dejali, da je nek sodnik lev ali desen, so pa nekateri sodniki bolj oziroma manj liberalni. Dr. Avbelj je izpostavil, da ima moralni nazor vpliv na odločanje zlasti v težkih primerih, kjer pridejo vrednostna vprašanja najbolj do izraza.

Ustavno sodišče je pri soglasnih odločitvah bolj liberalno kot pri nesoglasnih, praviloma odločitve državnega zbora popravlja v bolj liberalne

Dr. Janez Šušteršič je dejal, da je ideologija pomembna in sledljiva, hkrati pa v večini zadev ni dominantni faktor odločanja, ampak samo eden izmed dejavnikov. Izpostavil je, da je pri soglasnih odločitvah sodišče kot celota praviloma bolj liberalno kot pri nesoglasnih, sodniki, ki so pri nesoglasnih odločitvah nasprotovali, pa praviloma izražajo manj liberalno pozicijo.

Drugo izpostavljeno dejstvo je bilo, da je bilo ustavno sodišče praviloma liberalni korektiv zakonodajalca. To ni samoumevno, saj bi ustavno sodišče odločitve državnega zbora ali vlade lahko popravljalo tudi v bolj konservativno smer. Raziskovalci so sicer dimenzije raziskovanja razdelili na ekonomsko, družbeno, avtoritarno in mednarodno.

Splošna javnost se moti glede ideološkega pozicioniranja posameznih sodnikov

Dekan Evropske pravne fakultete dr. Jernej Letnar Černič je dejal, da so mit teze, da so sodniki politično, nazorsko, ideološko, družbeno nevtralni, saj bolj varujejo pravice posameznikov ali pa državne interese pri avtoritativni dimenziji ter bolj pravice manjšine oz. večine pri družbeni dimenziji, kar je dilema, ki je še posebej aktualna v zadnjem letu.

Analiza kaže, da je bil prvi mandat ustavnega sodišča najmanj liberalen izmed vseh analiziranih mandatov in je manj pozornosti posvečal pravicam posameznikom, je dejal dr. Letnar Černič.

Prav tako je po njegovih besedah mit tudi stereotipno pozicioniranje sodnikov. »Pravniki, sodniki in sodnice, ki so javnosti poznani, da varujejo interese države, so se izkazali kot tisti, ki bolj varujejo pravice posameznikov, kar je še posebej izrazito pri sodnikih in sodnicah drugega in tretjega mandata,« je dejal. Nobeden izmed analiziranih mandatov ne odstopa bolj v liberalno ali v avtoritarno smer, ampak so na tej osi vsi trije nekje na sredini, je še dejal.

Stranke, ki se imajo za socialno-liberalne, so na področju ekonomije in nadzora nad prebivalstvom konservativne, Ustavno sodišče zagovarja liberalnejše od njihovih stališč

Asistentka na Evropski pravni fakulteti doc. Maja Cigoj je dejala, da so analizirali tudi, do kolikšne mere se stališča ustavnega sodišča skladajo s stališči vlade oz. državnega zbora. Na ustavnem sodišču so opazili konstantno naraščanje liberalne miselnosti, prav tako tudi pri vladi oz. državnem zboru. Drugače pa je bilo na področju ekonomije. Medtem ko se stranke, opredeljene kot socialno-liberalne v urejanju gospodarskih razmerij bolj nagibajo h konservativnejšim vrednotam (zagovarjajo večjo intervencijo države v gospodarska razmerja), se ustavno sodišče z njihovimi stališči povečini manj strinja in odloča drugače, s čimer dviguje nivo liberalizma – in to skozi vse tri sestave US, s čimer skrbi za uravnoteženo politiko državne intervencije v gospodarstvo.

Podobno je bilo po besedah Cigojeve tudi pri avtoritarni dimenziji. Stranke, ki so se opredeljevale kot socialno-liberalne, so se zavzemale za bolj konservativne politike, torej za večji nadzor organov oblasti nad posamezniki. Ustavno sodišče je na drugi strani zagovarjalo liberalno dojemanje vloge države in želelo ohranjati distanco med vladajočo oblastjo in svobodo posameznika. Na tem področju se je pokazal vedno večji razkorak med stališči sodišča ter vlade in državnega zbora.

Cigojeva je sklenila, da naše ustavno sodišče svoje poslanstvo opravlja na podlagi liberalnih vrednot, pri čemer skrbi za uravnoteženo poseganje v človekove pravice in uravnavanje delovanja politične oblasti ter odraža liberalno miselnost družbe.

Kako bi lahko izboljšali imenovanje ustavnih sodnikov in njihovo delo?

Dr. Polona Batagelj je predstavila smernice za predlaganje in imenovanje ustavnih sodnikov, ki so jih prav tako sestavili v knjigi. Tako so izdali priporočilo, da bi se morala bolj natančno določiti opredelitev pojma pravnega strokovnjaka, se oblikovati strokovno telo, ki bi po zaslišanju kandidata podalo svoje mnenje, funkcija predsednika države pa bi pri predlaganju morala biti aktivnejša.

Raziskovalci so se zavzeli za krepitev specifične strokovne pomoči v obliki strokovnega kabineta, ki bi ga imel vsak ustavni sodnik, za spodbujanje diskurzivnosti v praksi odločanja ustavnega sodišča. V ta namen so predlagali sočasno kroženje osnutkov obrazložitve in ločenih mnenj že pred končnim glasovanjem in poudarili pomen komuniciranja predsednika ustavnega sodišča in posameznih sodnikov s strokovno in splošno javnostjo, posebej pri odločitvah, za katere obstaja širše zanimanje javnosti in deljena stališča oz. pričakovanja glede odločitve.

Pravo mora biti instrument ideologije in ne ideologija instrument prava, je sklenil dr. Avbelj, s čimer je poudaril, da metode sojenja ne smejo biti podrejene ideološkosti posameznika, ampak da mora pri sprejemanju odločitev na prvo mesto stopiti strokovni instrumentarij, znotraj katerega pa se lahko izraža ideologija.

Celotno predstavitev si lahko ogledate na spodnji povezavi: