Inflacija v Sloveniji julija občutno upadla

Medletna inflacija je julija v Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS upadla na 2,9 odstotka, potem ko je junija znašala 3,6 odstotka. Na mesečni ravni so se cene znižale za 0,1 odstotka, k čemur so največ prispevale sezonske razprodaje oblačil in obutve.

Julijski podatki o gibanju cen prinašajo spodbudnejšo sliko za slovenske potrošnike. Medletna inflacija se je namreč občutno umirila in se znižala za 0,7 odstotne točke. Junija je bila pri 3,6 odstotka, julija pa je znašala 2,9 odstotka.

Še nekoliko ugodnejše je dogajanje na mesečni ravni, saj so se cene julija v primerjavi z junijem znižale za 0,1 odstotka. K temu so pomembno prispevale sezonske razprodaje, predvsem na področju oblačil in obutve.

Storitve so se v enem letu v povprečju podražile za 4,6 odstotka, blago pa za dva odstotka. Cene blaga dnevne porabe so bile višje za 3,1 odstotka, poltrajnega blaga za 0,8 odstotka, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,1 odstotka.

Največji vpliv stanovanjskih in energetskih stroškov

Kljub občutnemu umirjanju inflacije so nekatere skupine še naprej pomembno prispevale k rasti cen. Največji vpliv so imele podražitve v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva.

Cene v tej skupini so bile julija za 7,3 odstotka višje kot pred letom dni in so k skupni medletni inflaciji prispevale 0,9 odstotne točke.

Na drugem mestu so bile podražitve v skupini rekreacija, šport in kultura. Cene so se tam zvišale za 6,3 odstotka, kar je k inflaciji prispevalo 0,6 odstotne točke.

Prevoz se je podražil za 2,6 odstotka in k skupni inflaciji prispeval 0,4 odstotne točke. Alkoholne pijače in tobak so bili dražji za 4,7 odstotka, restavracije in nastanitvene storitve pa za 2,7 odstotka.

Podatki tako kažejo, da se inflacijski pritiski umirjajo, vendar so stroški, povezani s stanovanjem, energijo in nekaterimi storitvami, še vedno pomemben dejavnik pri življenjskih izdatkih gospodinjstev.

Julija cene nekoliko nižje

Na mesečni ravni so se cene julija znižale za 0,1 odstotka. Največji vpliv so imele sezonske razprodaje oblačil in obutve.

Oblačila so se pocenila za 10,2 odstotka in k mesečnemu znižanju cen prispevala 0,5 odstotne točke. Obutev je bila cenejša za 7,5 odstotka in je prispevala še 0,1 odstotne točke.

Nižje so bile tudi cene storitev ambulantne oskrbe, ki so se znižale za 7,8 odstotka. Za 0,8 odstotka se je pocenilo tudi delovanje osebnih prevoznih sredstev.

Julijska deflacija je predvsem posledica sezonskih dejavnikov, predvsem poletnih razprodaj, vendar je pomemben tudi podatek, da se je skupna medletna rast cen občutno upočasnila.

Slovenija blizu povprečja območja evra

Po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat je medletna inflacija v območju evra julija znašala 2,9 odstotka, kar je nekoliko več kot junija, ko je bila pri 2,8 odstotka.

Slovenija se je tako julija s 2,9-odstotno medletno inflacijo znašla praktično na ravni povprečja območja evra.

Med državami območja evra je bila inflacija najvišja v Litvi, kjer je dosegla 5,6 odstotka. Sledili sta Bolgarija s 4,1-odstotno inflacijo in Ciper s štiriodstotno.

V območju evra so k rasti cen pomembno prispevale predvsem višje cene energije. Za 14,3 odstotka so se podražili tudi počitniški paketi, nastanitvene storitve pa so bile dražje za 4,9 odstotka.

Umirjanje inflacije dobra novica za potrošnike

Julijski podatki so za slovensko gospodarstvo in predvsem za potrošnike spodbudni. Čeprav so nekatere kategorije še vedno občutno dražje kot pred letom dni, se je skupna rast cen precej upočasnila.

Pomemben je tudi podatek, da so se cene na mesečni ravni celo nekoliko znižale. Po obdobju izrazitih podražitev je vsak znak umirjanja cenovnih pritiskov dobrodošel, še posebej za gospodinjstva, ki se soočajo z višjimi življenjskimi stroški.

Hkrati pa je pomembno, ali se bo trend umirjanja inflacije nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih. Za izboljšanje kupne moči prebivalstva bo ključno, da se rast cen še naprej umirja in da bodo plače lahko hitreje rasle od življenjskih stroškov.

Julijska številka tako prinaša razlog za zmeren optimizem: inflacija se je občutno znižala, na mesečni ravni pa so se cene celo nekoliko znižale. Če se bo tak trend nadaljeval, bi to lahko pomenilo postopno zmanjševanje inflacijskih pritiskov in bolj predvidljive razmere za slovenska gospodinjstva in gospodarstvo.