Iraški kuhar zaradi sodelovanja z Islamsko državo za zapahe za pet let

Okrožno sodišče v Ljubljani je Iračana in prosilca za azil Rašida Aziza spoznalo za krivega članstva in aktivnega bojevanja v teroristični organizaciji Islamska država. Obsodilo ga je na pet let zapora, ne pa tudi na izgon iz države, kot je zahtevalo tožilstvo.

Dokaze prispevala tudi FBI in Irak

Rašida Aziza, ki je v Slovenijo prispel leta 2019, so prijeli na podlagi Interpolove tiralice. Od marca 2024 je tako prestal v priporu, glede na izrečeno kazen pa bo za zapahi moral preživeti še dobri dve leti in pol. Sodba sicer še ni pravnomočna, saj je njegov zagovornik odvetnik Žiga Podobnik napovedal pritožbo.

Šlo je sicer za obsežno mednarodno akcijo, pri pridobivanju dokazov pa sta sodelovala tudi ameriški FBI in država Irak. Odvetnik bo pritožbo, kot je napovedal, utemeljeval zlasti na spornosti dokazov, pridobljenih iz Iraka. Prav v tej državi je namreč pogosta zloraba protiteroristične zakonodaje za obračun s političnimi nasprotniki, je dejal v izjavi za medije po izrečeni kazni.

Plačilne liste ISIS-a

Sodišče je z obsodbo potrdilo očitke tožilstva, da je bil Aziz aktivni borec Islamske države. Teroristična dejanja naj bi zagrešil leta 2016 v Iraku, kjer naj bi sodeloval pri pripravi orožja. Očitki tožilstva so temeljili na plačilnih listah Islamske države in na fotografijah, na katerih se je pojavljal v družbi z pripadniki teroristične organizacije. Rašid Aziz, ki je v Sloveniji delal kot kuhar, očitke sicer ves čas zanika. 

Tožilstvo je sicer za Iračana predlagalo sedem let in šest mesecev zapora in izgon iz države, vendar pa sodišče temu predlogu ni sledilo. Leta 2016, ko naj bi kaznivo dejanje storil, namreč izgon iz države v slovenski zakonodaji ni bil predviden, pač pa je bil uveden leto zatem.

Iračanu bi se pripor iztekel jutri

Rašid Aziz se tako vrača v pripor. Predsednica sodnega senata Maja Povhe je v obrazložitvi sodbe pojasnila, da na odločitev senata niso vplivale navedbe v medijih, da bi moralo sodišče Aziza izpustiti iz pripora, če sojenje do četrtka ne bi bilo končano. »#«Odločali smo po svoji vesti in upoštevali izvedene dokaze,« je dejala.

Gre sicer za prvi takšen primer za slovensko pravno prakso. Odvetnik Podobnik zato napoveduje, da se bodo ob pravnomočnosti sodbe morda poslužili tudi izrednega pravnega sredstva, saj da je prav, da se do pravnih vprašanj v takšnih primerih opredeli tudi vrhovno sodišče.