Iz pepela velike tragedije se lahko rodijo častna dejanja
Štiri dni pred 16. rojstnim dnem je Luke Abbate končal svoj nogometni trening v Srednji šoli Harrison v Powder Springsu, zvezni državi Georgia, ZDA. Njegov običajni prevoz je ta dan zatajil in ko je ravno želel poklicati mamo, da pride ponj, sta ga tovariša iz ekipe prepričala, da se je usedel v avto z nekim drugim srednješolcem.
Luke je bil dober fant. Ni pil alkohola ali jemal drog. Užival je v igranju nogometa. Imel je ljubeče starše, dva starejša brata, sestro in trdne krščanske vrednote.
A tisti dan se je voznik odločil za (pre)hitro vožnjo. Čeprav so ga Luke in kolegi z ekipe prosili, naj ustavi in jih spusti iz avtomobila, tega ni storil. Malo kasneje je izgubil oblast nad vozilom in avto je odneslo s ceste čez nasip. Reševalci so Luka potegnili iz zmečkanin in s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Atlanti.
Ko je družina stala ob njegovi bolniški postelji, jih je obiskal zdravnik in jim povedal, da je njihov sin, brat, možgansko mrtev. Preden so ga odklopili od aparatov, so sprejeli težko odločitev za donacijo Lukovih organov.
"... Iz pepela velike tragedije se lahko rodijo častna dejanja". Šest Lukovih organov je rešilo življenje petim drugim ljudem, vključno mladi ženski, materi majhne punčke.
Lukov brat Jon je bil tisti čas branilec moštva ameriškega nogometa Wake Forest. Po bratovi smrti je nameraval prenehati z igranjem, ampak ker je vedel, kako zelo je Luke ljubil to igro, je začutil, da mora nadaljevati tudi zanj.
Tisto predsezono je bil Wake Forest deležen najslabših napovedi v lokalni ligi. A začelo se je dogajati nekaj nenavadnega. Sezono so začeli zmagovito. Jon je na začetku 4. četrtine dvignil roko in svoji družini na tribuni s prsti pokazal številko 5 in oni so jo pokazali nazaj. 5 je bila Lukova in po novem tudi Jonova številka dresa.
Kmalu so gesto za Jonom začeli ponavljati njegovi soigralci in nato še navijači. Četrta četrtina je pri tej ekipi dobila vzdevek "peta". Wake Forest je zmagal na 11-ih od 13-ih tekem in sezono končal na 1. mestu, z naslovom prvaka lige. Za njimi je bila najboljša sezona v 105 letni zgodovini kluba.
Družina Abbate se je soočila s tragedijo in rešila pet življenj. Jon Abbate in ekipa Wake Forest so se soočili s tragedijo in dosegli velike reči. Jezus Kristus je pretrpel tragedijo na križu, a omogočil zveličanje človeštva.
Tako zlahka nas rutina vsakdana posrka v naša življenja, ampak potem se zgodi nekaj, kar nas prebudi. Nekaj kar nas opogumi, da gremo preko sebe. Duh znotraj nas, ki prepozna hrepenenje po častnih dejanjih.
Družina mi je za božič dala kamniti križ z vgraviranim citatom iz pisma Sv. Pavla Filipjanom "Vse zmorem v njem, ki mi daje moč." (Flp, 4:13).
Kristus je prišel na svet, da nas uči živeti za častna dejanja. Daje nam moč, da živimo življenje zase in da živimo življenje zanj. Prišel je, da nas krsti v Svetem Duhu. Prišel je, da nas naredi učence Božje volje. Prišel je kot luč za narode, da bi tudi sami lahko bili ta luč drugim narodom. Prišel je, da bi spoznali, da smo ustvarjeni kot pričevalci njegove prisotnosti na Zemlji.
V današnjem evangeliju izvemo, da je Janez Krstnik izpričal resnico, da je Jezus Božji Sin. Tudi mi smo poklicani da vedno znova pričamo o tej resnici. O njej mora pričati naše življenje, kot naša vera. Naše življenje mora pričati o našem namenu, smislu. Predati se moramo Svetemu Duhu, ki prebiva v nas, da smo v vsem kar rečemo in počnemo pričevalci za Kristusa, za kar smo poklicani tukaj in zdaj.
Naše krstne zaobljube so prisega za izpovedovanje vere našega življenja. To izkazujemo s tem kar govorimo in počnemo v dragocenem času, ki nam je dan, z ljudmi, s katerimi nam je dano sobivati v tem življenju. In s tem, da se svetu pokažemo kot Jezusovi učenci, da je vsak od nas poklican v Božjo slavo.
Pustimo, da Bog deluje znotraj nas in izvaja svoja velika častna dejanja z življenjem po resnici, ki jo poznamo v našem srcu in duši. Da nas kliče k življenju, ker se "... Iz pepela velike tragedije lahko rodijo častna dejanja." Amen!
Luke je bil dober fant. Ni pil alkohola ali jemal drog. Užival je v igranju nogometa. Imel je ljubeče starše, dva starejša brata, sestro in trdne krščanske vrednote.
A tisti dan se je voznik odločil za (pre)hitro vožnjo. Čeprav so ga Luke in kolegi z ekipe prosili, naj ustavi in jih spusti iz avtomobila, tega ni storil. Malo kasneje je izgubil oblast nad vozilom in avto je odneslo s ceste čez nasip. Reševalci so Luka potegnili iz zmečkanin in s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Atlanti.
Ko je družina stala ob njegovi bolniški postelji, jih je obiskal zdravnik in jim povedal, da je njihov sin, brat, možgansko mrtev. Preden so ga odklopili od aparatov, so sprejeli težko odločitev za donacijo Lukovih organov.
"... Iz pepela velike tragedije se lahko rodijo častna dejanja". Šest Lukovih organov je rešilo življenje petim drugim ljudem, vključno mladi ženski, materi majhne punčke.
Ko se dogajajo velike stvari
Lukov brat Jon je bil tisti čas branilec moštva ameriškega nogometa Wake Forest. Po bratovi smrti je nameraval prenehati z igranjem, ampak ker je vedel, kako zelo je Luke ljubil to igro, je začutil, da mora nadaljevati tudi zanj.
Tisto predsezono je bil Wake Forest deležen najslabših napovedi v lokalni ligi. A začelo se je dogajati nekaj nenavadnega. Sezono so začeli zmagovito. Jon je na začetku 4. četrtine dvignil roko in svoji družini na tribuni s prsti pokazal številko 5 in oni so jo pokazali nazaj. 5 je bila Lukova in po novem tudi Jonova številka dresa.
Kmalu so gesto za Jonom začeli ponavljati njegovi soigralci in nato še navijači. Četrta četrtina je pri tej ekipi dobila vzdevek "peta". Wake Forest je zmagal na 11-ih od 13-ih tekem in sezono končal na 1. mestu, z naslovom prvaka lige. Za njimi je bila najboljša sezona v 105 letni zgodovini kluba.
Družina Abbate se je soočila s tragedijo in rešila pet življenj. Jon Abbate in ekipa Wake Forest so se soočili s tragedijo in dosegli velike reči. Jezus Kristus je pretrpel tragedijo na križu, a omogočil zveličanje človeštva.
Vse zmorem v Njem ...
Tako zlahka nas rutina vsakdana posrka v naša življenja, ampak potem se zgodi nekaj, kar nas prebudi. Nekaj kar nas opogumi, da gremo preko sebe. Duh znotraj nas, ki prepozna hrepenenje po častnih dejanjih.
Družina mi je za božič dala kamniti križ z vgraviranim citatom iz pisma Sv. Pavla Filipjanom "Vse zmorem v njem, ki mi daje moč." (Flp, 4:13).
Kristus je prišel na svet, da nas uči živeti za častna dejanja. Daje nam moč, da živimo življenje zase in da živimo življenje zanj. Prišel je, da nas krsti v Svetem Duhu. Prišel je, da nas naredi učence Božje volje. Prišel je kot luč za narode, da bi tudi sami lahko bili ta luč drugim narodom. Prišel je, da bi spoznali, da smo ustvarjeni kot pričevalci njegove prisotnosti na Zemlji.
V današnjem evangeliju izvemo, da je Janez Krstnik izpričal resnico, da je Jezus Božji Sin. Tudi mi smo poklicani da vedno znova pričamo o tej resnici. O njej mora pričati naše življenje, kot naša vera. Naše življenje mora pričati o našem namenu, smislu. Predati se moramo Svetemu Duhu, ki prebiva v nas, da smo v vsem kar rečemo in počnemo pričevalci za Kristusa, za kar smo poklicani tukaj in zdaj.
Naše krstne zaobljube so prisega za izpovedovanje vere našega življenja. To izkazujemo s tem kar govorimo in počnemo v dragocenem času, ki nam je dan, z ljudmi, s katerimi nam je dano sobivati v tem življenju. In s tem, da se svetu pokažemo kot Jezusovi učenci, da je vsak od nas poklican v Božjo slavo.
Pustimo, da Bog deluje znotraj nas in izvaja svoja velika častna dejanja z življenjem po resnici, ki jo poznamo v našem srcu in duši. Da nas kliče k življenju, ker se "... Iz pepela velike tragedije lahko rodijo častna dejanja." Amen!
Duhovni nagovor je prevod pridige očeta Daniela Carsona iz kraja Bowie v bližini Washingtona v ZDA.
Zadnje objave
Prispevek k spoštljivemu spominu na naše znanstvenike
18. 7. 2026 ob 6:00
Koga farbajo v Ljubljani in kako dolgo še?
17. 7. 2026 ob 23:19
Ob prihodu na koalicijski vrh predvsem kritike zapuščine prejšnje vlade
17. 7. 2026 ob 16:31
Vlada pripravlja rebalans proračuna: fiskalne zaveze za leto 2026 so presežene
17. 7. 2026 ob 15:08
Namesto popravljene ceste so dobili še nove ovire
17. 7. 2026 ob 14:10
Kovčki prtljage ali kovčki denarja?
17. 7. 2026 ob 10:00
Ekskluzivno za naročnike
Prispevek k spoštljivemu spominu na naše znanstvenike
18. 7. 2026 ob 6:00
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.