Od zarjavele tehnike do nacionalnega ponosa: Park vojaške zgodovine v Pivki praznuje 20 let

POSLUŠAJ ČLANEK

Park, ki je pred dvema desetletjema zrasel iz opuščene vojašnice in kupov odpisane vojaške tehnike, bo med 18. in 20. septembrom gostil jubilejni »ZgodoVikend«. Na sporedu bodo z rožami okrašeni naborni vozovi, podzemna utrdba na Primožu, pozabljena hladno-vojna zgodba o ameriških tankih v tedanji Titovi Jugoslaviji in nedeljsko grmenje tankovskih gosenic.

Ko so leta 2006 v zapuščenem kompleksu nekdanje vojašnice v Pivki odprli prvi paviljon s tankovsko-artilerijsko zbirko, si je le malokdo lahko predstavljal, da bo iz vsega tega zrasla muzejska ustanova, pooblaščena za varovanje vojaške premične in nesnovne kulturne dediščine na nacionalni ravni. O prehojeni poti in letošnjem »ZgodoVikendu« so v torek, 15. septembra, na novinarski konferenci spregovorili direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič, župan Občine Pivka Robert Smrdelj, vodja Uprave za obrambo Postojna Ines Marc, direktorica Policijske uprave Koper Alenka Korošec Peruzin in tiskovni predstavnik Slovenske vojske polkovnik Fedja Vraničar.

Foto: Boštjan Kurent

Park, ki zapušča najstniška leta

Direktor Boštjančič je jubilej opisal s prispodobo, da Park v teh dneh zapušča »najstniška leta«. Za uspeh po njegovih besedah ni zaslužen le entuziazem ekipe, temveč tudi podpora lokalne skupnosti ter dolgoletno sodelovanje z Ministrstvom za obrambo in drugimi državnimi organi.

Župan Smrdelj je dodal, da v Pivki ne počivajo na lovorikah, ampak snujejo nove načrte. Obletnico so v sredo, 16. septembra, obeležili s koncertom Orkestra Slovenske vojske z gostjo Majo Keuc, častna govornica je bila ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc. Letošnji ZgodoVikend sovpada tudi s 35. obletnico samostojne Slovenije, ohranjanje spomina na osamosvojitev in vojno leta 1991 pa je temeljno poslanstvo Parka.

»Zgodba se je začela iz opuščenih vojašnic in zastarele, zarjavele vojaške tehnike. Hodili smo jo gledat v Ljubljano in bolelo nas je srce, da se vse to vozi na Jesenice za staro železo.« Robert Smrdelj, župan Občine Pivka

Iz starega železa do spomenika rojstvu države

Župan Smrdelj se je začetkov spominjal s kančkom nostalgije: »Zanimivo je to, da smo takrat ta kompleks, ki je bil zapuščen in zaraščen, vzeli res tako zagnano, kot da imamo opravka z Blejskim jezerom.« Tanki in topovi, ki bi sicer končali v jeklarni, so tako dobili drugo življenje.

Več o nastanku Parka vojaške zgodovine Pivka, o njegovih dejavnostih in razstavljenih predmetih lahko izveste v pogovoru z mag. Jankom Boštjančičem, ki smo ga za Domovino posneli v aprilu letos.

A reševanje jekla ni bilo edino vodilo. »Hkrati se nam je zdelo prav, da v slovenskem prostoru najdemo priložnost za en tak transparenten prikaz rojstva slovenske države,« je pojasnil in dodal: »Zgodovina je zmeraj takšna, da si jo vsak po svoje nekako tolmači. Iz zornega kota občine se nam je zdel izziv, da to prikažemo manj obremenjeno s političnega zornega kota in z našo razstavo pokažemo rojstvo samostojne slovenske države ob agresiji takratne jugo vojske.« Z jugo vojsko je imel v mislih takratno Jugoslovansko ljudsko armado (JLA).

Foto: Valter Leban

Petek: »vestirnga«, ko so fantje postajali možje

ZgodoVikend se bo začel, v petek ob 10. uri z Vestirngo 2026, na kateri bo Uprava za obrambo Postojna seznanila vojaške obveznike letnika 2008. Ti se bodo v Park pripeljali tako kot njihovi predniki, na okrašenih nabornih vozovih. Vestirnga ali »štelunga« sta ljudski imeni za nabor, ki je bil nekoč prelomnica v življenju vsakega mladeniča.

Ines Marc je pojasnila, da nabor na Primorskem ni bil zgolj suhoparen zdravniški pregled. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko so slovenske fante nasilno mobilizirali v italijansko vojsko, je okrašeni voz postal tiho orodje odpora. »Fantje so si kljub nasilni mobilizaciji naredili lepši dan in s tem pokazali pripadnost Sloveniji, takrat Jugoslaviji, predvsem z izbiro barv rož,« je poudarila. Zelena, ena od barv italijanske zastave, zato na vozovih ni imela mesta.

Foto: Park vojaške zgodovine Pivka
Izbirajo rože in barve, ki so povezljive z matično domovino, se pravi bela, rdeča in modra. Iz upora proti Italijanom nikoli ni bila izbrana zelena barva.

Običaj danes ohranjajo le še na Primorskem in v Prekmurju, njegova vrednost pa presega folkloro: »Pri izdelavi voza, ki traja več mesecev, sodelujejo celotne vasi. To je bil in ostaja iniciacijski obred v odraslo dobo. Fantje s tem postanejo možje.«

Sobota: podzemna utrdba in hladnovojna uganka

V soboto ob 9. uri se bo začel voden pohod na bližnji hrib Primož do nekdanje italijanske podzemne utrdbe Alpskega zidu, obrambne črte, ki jo je Italija med obema vojnama gradila ob tedanji meji s Kraljevino Jugoslavijo. Obiskovalci se bodo seznanili z zgodovino utrdbe in se ob ogledu njene notranjosti sprehodili skozi pomemben del lokalne preteklosti. Za ogled je potrebna svetilka, ob slabem vremenu pohod odpade.

V muzeju se bodo čez dan vrstila strokovna vodenja po zbirkah in razstavah. Izstopa voden ogled fotografske razstave »Arzenal dediščine, 20 let: fotoutrinki razvoja Parka vojaške zgodovine 2006-2026«, ki so jo odprli maja kot prvo v nizu obeležitev dvajsetletnice Parka.

Ob 10.30 bo na sporedu tudi voden ogled razstav in zbirk v slovenskem znakovnem jeziku, s katerim Park muzejske vsebine približuje gluhim in naglušnim obiskovalcem. Za najmlajše bodo pripravili tudi otroške delavnice.

Foto: Simon Avsec

Sobotno dogajanje bo v veliki meri zaznamoval dan odprtih vrat v sosednji Vojašnici Stanislava Požarja, kjer bodo imeli obiskovalci redko priložnost za vožnjo s tankom. »V soboto odpiramo vrata naše vojašnice Stanislava Požarja v Pivki od desete ure zjutraj do pete ure popoldan, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali statične predstavitve Slovenske vojske, opremo in oborožitev,« je napovedal polkovnik Vraničar in dodal: »Mladi se bodo lahko seznanili s poklici, mogoče pa se bo voziti tudi s tankom M-84.« M-84 je tank jugoslovanske izdelave, razvit po vzoru sovjetskega T-72, ki ga je imela v oborožitvi tudi Slovenska vojska.

Muzejski program bo ob 16. uri sklenilo predavanje, na katerem bo znani srbski zgodovinar dr. Bojan Dimitrijević predstavil vročo temo, »Jugoslavija in NATO: ameriška vojaška pomoč Jugoslaviji v letih 1951-1956«. Kratica NATO označuje Organizacijo Severnoatlantske pogodbe, ki ji socialistična Jugoslavija nikoli ni pripadala in prav v tem je čar te zgodbe, ki jo je direktor Boštjančič povzel takole: »Po sporu med Titom in Stalinom se je Jugoslavija znašla v veliki zagati, velika je bila celo nevarnost sovjetske intervencije. Jugoslavija se je takrat obrnila proti Zahodu in dobila nepredstavljivo veliko vojaško pomoč, čez 1000 tankov, 400 letal in na tisoče kamionov.« Tema je bila pozneje iz političnih razlogov zamolčana na obeh straneh železne zavese.

Foto: Simon Avsec

Nedelja: ko jeklo znova zagrmi in zarožlja

V nedeljo se bodo predstavljali Slovenska vojska, Policija, prostovoljna gasilska društva (PGD) iz Postojne, Košane in Studenega, Gorska reševalna služba Ljubljana, vodniki reševalnih psov, sabljači in Društvo slovenskih miličnikov z vozili nekdanje milice. »Policija bo v nedeljo ob 11. uri sodelovala z dinamično prikazno vajo. Svoje delo bodo predstavili policisti specialne in letalske policijske enote,« je napovedala Alenka Korošec Peruzin. »Prikazano bo interventno vozilo za preprečevanje terorističnih groženj, CBRN in velik robot.«

Kratica CBRN označuje kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje. Sodelovali bodo še kriminalistični tehniki, policijski psi in konjeniki, predstavili pa bodo tudi tehnologijo za obrambo pred droni in pomorsko policijo s čolnom P-111.

Foto: Alen Franetič

Ob 14. uri bodo na glavnem prizorišču zaropotale gosenice vozil iz voznih zbirk Parka in Vojaškega muzeja Slovenske vojske, ko zgodovinski oklepniki za nekaj ur zapustijo paviljone. »Ob treh popoldan se bo Slovenska vojska predstavila z dinamično predstavitvijo, v kateri bosta sodelovala 15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe ter 17. bataljon vojaške policije,« je napovedal polkovnik Vraničar.

Muzejski del bodo zaokrožila vodenja po razstavi »Pot v samostojnost« in postavitvi o kapah planinskega kroja, v depojih državnih muzejev pa po razstavi Tehniškega muzeja Slovenije o mobilni telefoniji z naslovom »Halo! Kje si?«. Za otroke bodo pripravljene delavnice.

Pred odhodom preverite promet

Direktor Boštjančič opozarja, da kompleks ne omogoča parkiranja za vse obiskovalce. V nedeljo bodo zato na voljo brezplačna označena parkirišča, med 11. in 17. uro pa bo med njimi in Parkom vozil brezplačen krožni prevoz. Najbolj sproščena izbira je vlak, saj je železniška postaja Pivka od Parka oddaljena četrt ure hoje.

Na primorski avtocesti med Ravbarkomando in Razdrtim Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) obnavlja vozišče in most čez reko Pivko, zato promet mimo Postojne poteka po zoženih pasovih, uvoz Postojna proti Kopru pa naj bi ostal zaprt do sredine novembra. Ob lepih septembrskih vikendih so tu zastoji pogosti, zlasti v nedeljo popoldne. Razmere pred potjo preverite na portalu promet.si ali v aplikaciji DARS.

Za natančen urnik ZgodoVikenda, razpored zunanjih parkirišč in ostala logistična navodila svetujemo, da pred obiskom obiščete uradno spletno stran Parka.

ZgodoVikend 2026

Kdaj: od 18. do 20. septembra, v soboto in nedeljo od 9. do 18. ure

Kje: Park vojaške zgodovine, Kolodvorska cesta 51, Pivka

Park vojaške zgodovine je v dvajsetih letih dokazal, da je iz zarjavelega vojaškega železja mogoče ustvariti kraj spomina, na katerega smo lahko ponosni. Delček naše burne, a ponosne preteklosti vas torej ta konec tedna čaka v živo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike