Iz sveta diskurzov v realnost: Evropa mora preseči dve zmotni predstavi
Evropa mora preseči dve zmotni predstavi, in sicer, da je ruska agresija na Ukrajino oddaljen konflikt brez neposrednih posledic za evropsko varnost in da je mogoče nadaljnjo agresijo preprečiti le z zadržanostjo in popuščanjem Rusiji. S temi besedami bi bilo mogoče povzeti sporočilo sogovornikov na 21. Blejskem strateškem forumu. Sogovorniki so poudarjali, da agresija predstavlja širši izziv za evropsko varnost in stabilnost in da je trajen in pravičen mir dosegljiv le z enotnim, odločnim in verodostojnim evropskim odzivom ter nadaljnjo podporo Ukrajini, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Meja ni mogoče spreminjati s silo
Minister Tone Kajzer je ob robu zadnjih razprav BSF izrazil zadovoljstvo, da jim je na Bledu uspelo povezati zelo širok krog predstavnikov politike, gospodarstva in akademske sfere, sploh ker je bil letošnji dogodek zanj prvi, ko je bil v tej vlogi.
Glavni poudarki foruma so bili tudi tokrat namenjeni prihodnosti EU, tako z vidika konkurenčnosti in varnosti kot procesa širitve. Osrednji gostje so bili štirje premierji, dva predsednika republike, sedem zunanjih ministrov in številni gospodarstveniki.
Da bodo stališča do ruske okupacije Ukrajine med osrednjimi temami letošnjega foruma, sta že v uvodnih nagovorih nakazala predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister Tone Kajzer. Premier je med drugim opozoril, da Ukrajinci branijo ne le svoje ozemlje, ampak tudi načelo, da meja ni mogoče spreminjati s silo in da imajo narodi pravico izbrati svojo prihodnost. Pozval je k zmanjševanju odvisnosti EU od drugih velesil, zlasti energetske odvisnosti od Rusije in tehnološke odvisnosti od Kitajske.
Hvala za obisk voditeljem držav 🇸🇰🇭🇺🇨🇿🇭🇷. Premier Janez Janša je z vsemi opravil bilateralna srečanja na Bledu. pic.twitter.com/9czRL7wIjZ
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 1, 2026
Transatlantska hrbtenica
Prihodnost Evrope bo po njegovih besedah odvisna zlasti od pravočasnega odziva na varnostne, gospodarske in demografske izzive. »Sposobnost oblikovanja sprememb se gradi postopoma, a trenutek, ko je treba tako moč uporabiti, pride nenadoma,« je med drugim poudaril Janša.
Kajzer pa je dodal, da so za razvoj evropskega gospodarstva in tehnologije pomembne tudi države partnerice v Aziji in Južni Ameriki. »Trdna vez med Evropo in ZDA, naša transatlantska hrbtenica, ostaja imperativ, tako kot prevzemanje večjega deleža odgovornosti za lastno obrambo,« je izpostavil.
Bruslju manjka zmagovalnega sentimenta
Politični vrhunec prvega dneva foruma je bila razprava štirih predsednikov vlad. Novi madžarski premier Peter Magyar je poudaril, da se bo treba odločiti, ali bi rada Evropska unija samo preživela, ali hoče tudi zmagati. Če želi zmagati, namreč potrebuje drugačen pristop od dosedanjega. V Bruslju manjka zmagovalnega sentimenta, zato »moramo na tem delati v Srednji Evropi«, je povedal.
Da lahko prav ta regija pomembno vpliva na prihodnost Evrope, sta se strinjala češki premier Andrej Babiš in predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković. »Da je to omizje sestavljeno iz štirih srednjeevropskih premierjev, je ključno sporočilo tega foruma,« je dejal hrvaški premier. Kot je dodal, s tem evropskim partnerjem sporočajo, da srednjeevropske države postajajo močnejše, odpornejše ter bolj konkurenčne in samozavestne v EU.
🇸🇮🤝🇭🇷 Dobrodošel v Sloveniji, @AndrejPlenkovic! pic.twitter.com/hsxPw6SIjO
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 31, 2026
Najvišja gostja doslej
Iz iste regije je na Bled pripotoval še en visoki gost, slovaški predsednik Peter Pelegrini, ki se je pogovarjal tudi s predsednico republike Natašo Pirc Musar. So pa udeleženci foruma v nadaljevanju lahko prisluhnili tudi razpravi o odnosih med EU in Latinsko Ameriko, medtem ko je današnji drugi dan med drugim zaznamoval pogovor z nekdanjim generalnim sekretarjem Nata Lordom Robertsonom in podpredsednico za politično zadeve na State Departmentu Allison Hooker. Namestnica ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia je bila najvišja predstavnica ZDA na forumu doslej.
🇸🇮🤝🇸🇰 Dobrodošel v Sloveniji, @PellegriniP_! pic.twitter.com/9jymmtMmwT
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 31, 2026
Med osrednjimi dogodki sklepnega drugega dne je bil tudi panel Mir brez utvar, na katerem je sodeloval tudi zunanji minister Kajzer. Med drugim je opomnil, da je ruska agresija na Ukrajino tudi vprašanje temeljnih vrednot, na katerih temelji Evropa. Pri tem je opozoril na pomen pristopa od spodaj navzgor – da odločitve o prihodnosti države izhajajo iz volje ljudi.
Iz ustvarjenih diskurzov v realnost
Kot primer je navedel Slovenijo, kjer se je pred 35 leti velika večina prebivalcev odločila za svobodo, demokracijo in vladavino prava. Prav te vrednote so v današnjem svetu znova postavljene pred preizkušnjo, zato bo Slovenija nadaljevala in še okrepila podporo Ukrajini, predvsem pri krepitvi njene odpornosti in na humanitarnem področju, je napovedal minister.
»Iz sveta ustvarjenih diskurzov se moramo vrniti v realnost. Mednarodno pravo ni čarobna paličica, ki jo uporabimo in pričakujemo, da bo vse rešeno. Če bi bilo tako, bi Putin umaknil svoje sile na mednarodno priznane meje Ukrajine in bi lahko začela delovati diplomacija,« je pojasnil Kajzer. Ne glede na to, kako daleč od ognja smo, gre po njegovih besedah za našo skupno evropsko varnost. Zato potrebujemo skupno razumevanje grožnje in enoten evropski odziv nanjo.
Na Bledu se je sicer v dveh dneh zbralo približno 2.000 udeležencev, odvilo pa 33 razprav iz različnih področij. Glas o Bledu se je slišal v številnih državah Evrope in širše, s čimer je zunanji minister zadovoljen: »Blejski strateški forum je naš skupen projekt in slovenska blagovna znamka, na katero smo lahko ponosni.«. Tudi zato se Blejski strateški forum 2027 po besedah Kajzerja začenja že jutri.
Na panelu o Ukrajini in varnosti v Evropi na #BSF2026 sem poudaril, da ko govorimo o vojni v Ukrajini, ne moremo govoriti le o interesih in razmerjih moči.
— Tone Kajzer (@TKajzer) September 1, 2026
Po padcu Berlinskega zidu smo verjeli, da je obdobje velikih vojn za nami ter da bodo trgovina, gospodarska rast in… pic.twitter.com/pscCn02Cny
6 komentarjev
miro
Uporaba zunanje politike za notranje politične obračune kaže na nezrelost politikov. Kot majhna država bi se morali držati priporočil zunanje politike za majhne države in imeti načelno in ne navijasko politiko do bližnjega vzhoda in drugod. Zunanja politika bi morala biti predvsem gospodarska, kot npr. pri Švici, ne pa, da smo orodje za interese drugih.
Igor Ferluga
A Švica sploh ima zunanjo politiko? Meni se ne zdi, da bi jo imela. Počne, kar koristi njenim financam, pa čeprav v španoviji z največjimi mednarodnimi lumpi, zločinci in diktatorji.
Peter Klepec
Re:… Zunanja politika bi morala biti predvsem gospodarska.. Če bi vsi zasledovali izključno to, bi veliki vse male unicili. Torej ni cisto smiselno se sam tako obnasat.
Tomaž Ogrin
Saj ne gre za ozemlje, gre za rusko govoreče Ukrajince, ki so izbrali isto kot mi Slovenci, odcepitev. S to razliko, da sta jih Porošenko in Zelenski 8 let granatirala. Vse se je pa začelo z državnim udarom leta 2014 ob zunanji pomoči. Pač pozabljamo. Pa zagotovila, da se NATO ne bo širil. Kako bi se počutili, če bi Slovenijo obdali z raketami, celo jedrskimi? Moramo bit malo objektivni. O tem se v vseh medijih molči.
Zakaj so razstrelili plin pod vodo? Ali to podpiramo ali smo proti? Od takrat EU tone, se potaplja. Smo zadovoljni? Zakaj je britanska politika dosegla , da je Zelenski odklonil sporazum iz Carigrada, s katerim se je že strinjal. Kdo se s kom igra?
Vedno samo prebivalci nastradamo. Kakšna demokracija pa je to, da vojnih hujskačev ne moreš odstavit? Se ponavlja Hitlerjevo obdobje?
Igor Ferluga
Pravico do odcepitve je po veljavni jugoslovanski ustavi 1974 imela republika Slovenija ( in druge republike oz narodi). Do odcepitve nimajo pravice recimo koroski ali porabski Slovenci, niti rojaki v Italiji. Imajo le manjšinske pravice. Enako lahko velja za Ruse v Ukrajini, ki se bodo pac morali naučiti ukrajinskega jezika, tako kot se je v Sloveniji potrebno slovenskega. Obrambe Janukovičevega represivnega korumpiranega rezima, ki je Ukrajincem odrekal pravico priblizevanja EU, raje ne bom komentiral, ker je pod nivojem. Ukrajina je imela sovjetske jedrske rakete, a se jim je naivno in nepotrebno s sporazumi iz Minska odpovedala v zameno za garancije varnosti, ki so se pokazale kot črka na papirju, za katero zahod ne bo tvegal vojne in obenem zvita prevara kremeljskega režima Če bi Ukrajina premogla jedrsko orozje, agresije nanjo po vsej verjetnosti ne bi bilo. Kdo grozi z jedrskimi konicami, pa bi tudi sicer lahko bilo jasno vsakemu Evropejcu. To nikoli ni bila po WW2 Evropa, ki bi grozila Rusiji, čeprav vsaj Francija in VB takšno orožje odvračanja k sreči premoreta. Kdor premore malo resnicoljubja in sledi novice, bi mu skoraj bilo lahko jasno, da z jedrskimi konicami in splosnim uničenjem evropskih prestolnic grozi in to na mesečni ali celo tedenski bazi npr oseba, ki sliši na ime Dimitrij Medvedev. Niti ni resnega imena v političnem življenju Evrope, ki bi sanjalo o osvajanju ruskih teritorijev. Nasprotno pa je nostalgija za sovjetskim imperijem, ki je segal čez pol Evrope, s Putinom postala uradna doktrina aktualnega ruskega rezima. Ergo, če je tu kdo, ki ne vidi Hitlerja; predlagam Dušanu Ogrinu, naj osebo, ki ni sposobna prepoznati Hitlerja današnje dobe raje ugleda v domačem ogledalu.
Igor Ferluga
Uroš Esih - Delo: https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-zapusca-eu-okvir-in-zunanjo-politiko-veze-na-os-washington-tel-aviv
To je komentar Dela z Urošem Esihom direktno na letošnji blejski forum. Vauuu! A ni neverjetno, kako more biti nekdo tako obseden in premaknjen, da napiše tole, kar z realno vsebino foruma ni imelo najmanjše zveze. Ker vsa tema foruma je v realnosti bila prav Evropa (EU) in Srednja Evropa in vsi osrednji gostje srednjeevropski državniki, tema Amerika ali Bližnji vzhod je bila pa vsaj po moji vednosti neeksistentna. Bolano "novinarstvo", res!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.