Izkušnja z Irske: "Sploh ne gre samo za istospolno poroko, prihaja veliko širša ideologija"

O irski izkušnji poreferendumskega dogajanja smo se pogovarjali s Patrickom Carrjem, ki je bil prek organizacije Mothers and Fathers Matter eden nosilcev kampanje PROTI.

Mnogi trdijo, da nasprotniki sprememb zakona o zakonski zvezi v Sloveniji pretiravajo, ko svarijo pred posledicami. Kakšna je vaša izkušnja z Irske, kjer je bila pred pol leta na referendumu možnost istospolnih porok zapisana v ustavo?

Že pred referendumom smo se zavedali, da je redefinicija zakonske zveze dramatična sprememba. Toda nismo se zavedali, da tako velika, kot se je izkazalo kmalu potem, recimo v novem zakonu o opredelitvi spola. Pri zakonu o istospolni poroki sploh ne gre samo za poročanje istospolnih parov. Skupaj z istospolnimi porokami prihaja veliko širša ideologija, ki se na Irskem z vzvodi državne oblasti zelo hitro prenaša v prakso.

Kaj je prinesel zakon o opredelitvi spola?

Zakon omogoča mehanizme za vsakogar, ki želi spremeniti svojo spolno identiteto (ali bolje rečeno pogled nanjo). Moški se recimo odloči, da bi rad postal ženska. Niti ni potrebno, da gre na določene kirurške posege ali pridobi mnenja psihologov. Država mu omogoči »spreminjanje spola« samo na podlagi lastne opredelitve in mu spremeni vse potrebne dokumente. Od tega trenutka naprej je družba dolžna ravnati z njim kot z žensko. Lahko si predstavljate, kaj to pomeni za šolo, že recimo pri telovadbi, straniščih ipd. To spremembo lahko ob strinjanju staršev izvede tudi nepolnoletni mladostnik. Šokantno ob sprejemu tega zakona je bilo tudi, da je politika popolnoma klonila, še bolj kot pri referendumu – zakon je bil sprejet skoraj povsem brez nasprotovanja.

Kako to, da je politika, tudi konservativna, tako močno podprla redefinicijo zakonske zveze?

Največja vladna stranka Fine Gael, ki velja za desnosredinsko (je tudi članica Evropske ljudske stranke), ima sicer konservativno krilo, a so v njej tudi močne progresisitične, liberalne struje. V koaliciji z levičarskimi laburisti tvori žal z vidika družine najbolj radikalno vlado v zgodovini irske države. Pred referendumom je bila tudi zelo močna medijska kampanja. In mnogi politiki brez hrbtenice, ki so sicer zasebno razmišljali drugače, so v tej klimi klonili. Ljudje, ki so glasovali PROTI (teh je bilo 38%), se začenjajo zavedati, da v parlamentu skoraj nimajo več predstavnika.

Nam lahko o vlogi medijev med kampanjo poveste kaj več? V Sloveniji se denimo največji mediji skoraj v celoti izogibajo soočenjem in so izrazito nenaklonjeni nasprotnikom sprememb.

Mediji so bili skoraj v celoti na strani zagovornikov redefinicije zakonske zveze in so bili pri predstavitvi stališč ZA tudi zelo angažirani. Pot do tega pa so tlakovali že kar nekaj let prej, ko so na veliko podajali zgodbe homoseksualnih parov (tudi takih z otroki), in to na zelo naklonjen način.

Pomembno vlogo so odigrale tudi nevladne LGBT in druge organizacije, recimo Gay and Lesbian Equality Network ali pa Amnesty International. Izredno velika je bila finančna podpora, ki so jo te organizacije prejele iz ZDA, šlo je za milijone dolarjev. Irska je bila za globalno LGBT gibanje ključna trofeja. Mi pa smo bili v celoti odvisni od podpore naših ljudi in smo bili finančno v primerjavi z njimi pravi palčki.

Kako to, da se je tako radikalen obrat zgodil na Irskem, ki velja za deželo z močno katoliško tradicijo?

Irska se je v zadnjih dveh desetletjih dramatično spremenila, dogajala se je hitra sekularizacija. Kot veste, smo imeli tudi grozljive škandale spolnih zlorab v Cerkvi. To je zelo načelo avtoriteto Cerkve in njen ugled med ljudmi. Za nekatere ljudi je bil referendum ne samo priložnost za glasovanje o istospolni poroki, ampak so ga dojeli kot glasovanje proti katoliški Irski.



[su_note note_color="#fffede" text_color="#000000" radius="6"]S Patrickom Carrjem se je pogovarjal Štefan Kržišnik.