Izkušnje iz ZDA: ugovor vesti glede homoseksualnih porok pred sodiščem ne zdrži
V ZDA so legalizacijo istospolnih porok začeli uveljavljati leta 2004, ko so bile dovoljene v zvezni državi Massachusetts, po odločitvi Vrhovnega sodišča junija 2015, da je njihova prepoved neustavna, pa so dovoljene v vseh zveznih državah ZDA.
Pri ljudeh z ugovorom vesti iz verskih in drugih razlogov je zaradi sprejetih zakonov v zvezi z diskriminacijo istospolno usmerjenih oseb v minulih letih prišlo do nekaj neprijetnih situacij.
Cvetličarka Baronelle Stutzman iz Washingtona leta 2013 zaradi verskega prepričanja ni želela prodati rož za poroko istospolnega para, pri čemer je prišla v navzkriž z zakonom. Zaobljubiti se je morala, da mora odslej prodajati rože za kakršenkoli tip porok - če ji bo še uspelo prodajati, saj je bila marca letos ob izgubi tožbe na robu bankrota cvetličarne. Ob globi tisoč dolarjev je namreč morala kot povrniti še vse sodne stroške; na crowdfunding spletni strani GoFundMe je bila možnost finančne pomoči Stutzmanovi, a so to kampanjo s spletne strani diskretno umaknili.
Podobnega je bil obtožen slaščičar Jack Phillips iz Colorada, ki leta 2012 ni želel pripraviti torte za poroko istospolnega para, tudi iz svojega verskega prepričanja. Tudi on je na sodišču izgubil, čeprav leta 2012 v Coloradu zakon, ki dovoljuje istospolne poroke, še ni bil sprejet. Leta 2014 je komisija za državljanske pravice zatrdila, da je Phillips par diskriminiral zaradi istospolne usmerjenosti, ne zaradi istospolne poroke, in da si kot strežba, namenjena javnosti, ne sme privoščiti razlikovanja med strankami.
Poročeni par Cynthia in Robert Gifford, ki je v New Yorku do afere leta 2012 oddajal kmetijsko zemljišče za poroke, je najem za poroko iz verskih razlogov odrekel istospolnemu paru. Odobrila sta, da bi na njunem posestvu imeli proslavo, ne pa prav poroke. Obtožena sta bila diskriminacije glede na spolno usmerjenost in oglobljena z 13.000 dolarji. Na sodišču sta dobila izbiro, ali oddajata farmo vsem ali pa nikomur. Leta 2014 sta se Giffordova odločila, da posestva ne bosta več oddajala za poroke.
Najbolj znani in ne edini primer zanikanja fotografiranja istospolnih porok pa je primer Elaine Huguenin iz New Mexica. Svojo zavrnitev je argumentirala s trditvijo, da zaradi vrednot, ki niso v skladu z istospolno poroko, ne bi mogla ustvariti res dobrih umetniških fotografij. Čeprav je par nazadnje dobil drugega fotografa, sta fotografinjo vseeno tožila in Elaine je leta 2013 tožbo izgubila, saj mora po zakonu svoja verska prepričanja podrediti državljanstvu.
Pri ljudeh z ugovorom vesti iz verskih in drugih razlogov je zaradi sprejetih zakonov v zvezi z diskriminacijo istospolno usmerjenih oseb v minulih letih prišlo do nekaj neprijetnih situacij.
Cvetličarka Baronelle Stutzman iz Washingtona leta 2013 zaradi verskega prepričanja ni želela prodati rož za poroko istospolnega para, pri čemer je prišla v navzkriž z zakonom. Zaobljubiti se je morala, da mora odslej prodajati rože za kakršenkoli tip porok - če ji bo še uspelo prodajati, saj je bila marca letos ob izgubi tožbe na robu bankrota cvetličarne. Ob globi tisoč dolarjev je namreč morala kot povrniti še vse sodne stroške; na crowdfunding spletni strani GoFundMe je bila možnost finančne pomoči Stutzmanovi, a so to kampanjo s spletne strani diskretno umaknili.
Podobnega je bil obtožen slaščičar Jack Phillips iz Colorada, ki leta 2012 ni želel pripraviti torte za poroko istospolnega para, tudi iz svojega verskega prepričanja. Tudi on je na sodišču izgubil, čeprav leta 2012 v Coloradu zakon, ki dovoljuje istospolne poroke, še ni bil sprejet. Leta 2014 je komisija za državljanske pravice zatrdila, da je Phillips par diskriminiral zaradi istospolne usmerjenosti, ne zaradi istospolne poroke, in da si kot strežba, namenjena javnosti, ne sme privoščiti razlikovanja med strankami.
Poročeni par Cynthia in Robert Gifford, ki je v New Yorku do afere leta 2012 oddajal kmetijsko zemljišče za poroke, je najem za poroko iz verskih razlogov odrekel istospolnemu paru. Odobrila sta, da bi na njunem posestvu imeli proslavo, ne pa prav poroke. Obtožena sta bila diskriminacije glede na spolno usmerjenost in oglobljena z 13.000 dolarji. Na sodišču sta dobila izbiro, ali oddajata farmo vsem ali pa nikomur. Leta 2014 sta se Giffordova odločila, da posestva ne bosta več oddajala za poroke.
Najbolj znani in ne edini primer zanikanja fotografiranja istospolnih porok pa je primer Elaine Huguenin iz New Mexica. Svojo zavrnitev je argumentirala s trditvijo, da zaradi vrednot, ki niso v skladu z istospolno poroko, ne bi mogla ustvariti res dobrih umetniških fotografij. Čeprav je par nazadnje dobil drugega fotografa, sta fotografinjo vseeno tožila in Elaine je leta 2013 tožbo izgubila, saj mora po zakonu svoja verska prepričanja podrediti državljanstvu.
Uradnica zaradi zavračanja poročnih dovoljenj istospolnim parom pristala v zaporu.
Najbolj medijsko odmeven zaplet, neposredno povezan z junijsko odločitvijo ameriškega vrhovnega sodišča, je primer glavne okrožne uradnice iz Kentuckyja Kim Davis, ki je zaradi nasprotovanja gejevskim porokam prenehala z izdajanjem poročnih dovoljenj v svojem okrožju tako homoseksualnim kot heteroseksualnim parom.
Dovoljenje je v ZDA potrebno za sklenitev zakonske zveze pri pooblaščenih osebah (duhovniki, matičarji itd.)
Pri svoji odločitvi se je sklicevala na versko svobodo ter dejala, da bi bilo izdajanje potrdil v nasprotju z njeno vestjo in verskim prepričanjem. Razlaga, da deluje pod "božjo oblastjo" ni prepričala sodišča po tožbi štirih parov, katerim ni želela izdati dovoljenja. Ker izdajanja potrdil z njenim uradnim podpisom kljub zahtevi zveznega sodišča ni dovolila tudi svojim podrejenim, je pet dni celo preživela v zaporu.
V tem času so po odredbi sodišča njeni pomočniki nadaljevali z izdajanjem potrdil, ko pa se je Davisova vrnila na delo (na to dolžnost je bila izvoljena), jim tega ni preprečila, z uradnega obrazca je zgolj odstranila svoj podpis ter zapis "po pooblastilu države" zamenjala z "na podlagi zveznega sodnega naloga". Ta čas se še vedno bije pravna interpretacija, ali so takšna dovoljenja sploh veljavna, čeprav sta jih kot takšne priznala guverner in glavni državni tožilec Kentuckyja.
Med papeževim obiskom v ZDA je v javnost prišla vest, da se je Frančišek z Davisovo na kratko srečal, sicer pa je njen primer priljubljena tarča s nekaterih s komedijo povezanih medijskih šovov.
Najbolj medijsko odmeven zaplet, neposredno povezan z junijsko odločitvijo ameriškega vrhovnega sodišča, je primer glavne okrožne uradnice iz Kentuckyja Kim Davis, ki je zaradi nasprotovanja gejevskim porokam prenehala z izdajanjem poročnih dovoljenj v svojem okrožju tako homoseksualnim kot heteroseksualnim parom.
Dovoljenje je v ZDA potrebno za sklenitev zakonske zveze pri pooblaščenih osebah (duhovniki, matičarji itd.)
Pri svoji odločitvi se je sklicevala na versko svobodo ter dejala, da bi bilo izdajanje potrdil v nasprotju z njeno vestjo in verskim prepričanjem. Razlaga, da deluje pod "božjo oblastjo" ni prepričala sodišča po tožbi štirih parov, katerim ni želela izdati dovoljenja. Ker izdajanja potrdil z njenim uradnim podpisom kljub zahtevi zveznega sodišča ni dovolila tudi svojim podrejenim, je pet dni celo preživela v zaporu.
V tem času so po odredbi sodišča njeni pomočniki nadaljevali z izdajanjem potrdil, ko pa se je Davisova vrnila na delo (na to dolžnost je bila izvoljena), jim tega ni preprečila, z uradnega obrazca je zgolj odstranila svoj podpis ter zapis "po pooblastilu države" zamenjala z "na podlagi zveznega sodnega naloga". Ta čas se še vedno bije pravna interpretacija, ali so takšna dovoljenja sploh veljavna, čeprav sta jih kot takšne priznala guverner in glavni državni tožilec Kentuckyja.
Med papeževim obiskom v ZDA je v javnost prišla vest, da se je Frančišek z Davisovo na kratko srečal, sicer pa je njen primer priljubljena tarča s nekaterih s komedijo povezanih medijskih šovov.
Homoseksualne poroke in posvojitve urejene različno.
Čeprav so v ZDA homoseksualne poroke od letos poleti dovoljene v vseh zveznih državah, pa slednje ne velja za posvojitve otrok s strani istospolnih parov, kar nekatere izmed njih gejem in lezbijkam še vedno ne omogočajo.
Slednje velja tudi za nekatere druge svetovne države, ki homoseksualne poroke sicer dovoljujejo, v nekaj primerih pa je tudi ravno obratno.
Trenutno poroko istospolnih parov omogoča 22 od 197 držav na svetu. Med njimi ni nobene od naših sosed, tudi ne naše največje trgovinske partnerice Nemčije.
Predlagana zakonska sprememba v Sloveniji bi pomenila eno najbolj liberalnih ureditev na svetu, saj bi homoseksualcem omogočalo tako poroke kot posvojitev otrok, katerim nobeden od para ni biološki starš.
Čeprav so v ZDA homoseksualne poroke od letos poleti dovoljene v vseh zveznih državah, pa slednje ne velja za posvojitve otrok s strani istospolnih parov, kar nekatere izmed njih gejem in lezbijkam še vedno ne omogočajo.
Slednje velja tudi za nekatere druge svetovne države, ki homoseksualne poroke sicer dovoljujejo, v nekaj primerih pa je tudi ravno obratno.
Trenutno poroko istospolnih parov omogoča 22 od 197 držav na svetu. Med njimi ni nobene od naših sosed, tudi ne naše največje trgovinske partnerice Nemčije.
Predlagana zakonska sprememba v Sloveniji bi pomenila eno najbolj liberalnih ureditev na svetu, saj bi homoseksualcem omogočalo tako poroke kot posvojitev otrok, katerim nobeden od para ni biološki starš.
Zadnje objave
Več mesecev je poslušal vpitje bolne sosede, zadevo je rešila šele policija
21. 7. 2026 ob 21:34
Stroka ob uredbi EU opozarja: recikliranje mešanic je skoraj nemogoče
21. 7. 2026 ob 18:44
Sahel potrebuje diplomata, ki se bo uspešno spopadel s terorizmom
21. 7. 2026 ob 16:33
FIFA SP 2026 – amerikanizacija nogometa, logistični zapleti in prvenstvo za premožne
21. 7. 2026 ob 12:09
Ekskluzivno za naročnike
Princip skladiščenja ABC in določanje prioritet
21. 7. 2026 ob 6:00
Vzpon Islamske države (2. DEL): Abu Musab al Zarkavi – iz ene skrajnosti v drugo
20. 7. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
baubau
Naša prepričanja niso veliko vredna,če nismo zanje pripravljeni tudi trpeti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.