Kaj bi spremenili v šolstvu? Ministrstvo zbira predloge za reformo

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je odprlo javno zbiranje predlogov za reformo šolstva. K sodelovanju vabijo učitelje, ravnatelje in druge strokovne delavce, starše, učence in dijake ter strokovnjake in širšo javnost. Predloge je mogoče oddati prek spletnega obrazca.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino želijo izvedeti, katere dobre rešitve bi bilo treba ohraniti, kje sodelujoči prepoznavajo težave in kakšne spremembe predlagajo. Dobrodošli so tudi primeri dobrih praks iz Slovenije in tujine. Prispevke bodo združili v vsebinske povzetke, jih predstavili Strokovnemu svetu za reformo vzgoje in izobraževanja ter obravnavali na strokovnih razpravah. V obrazcu lahko sodelujoči izberejo do tri področja, ki bi morala imeti pri reformi prednost. Med ponujenimi so učni načrti in predmetnik, ocenjevanje, položaj in avtoriteta učitelja, delovne navade učencev, sodelovanje s starši, administrativne obremenitve ter digitalizacija in umetna inteligenca. V nadaljevanju lahko opišejo največji izziv šolstva, njegove vzroke in predlagajo konkreten ukrep.

Poziv sledi imenovanju 26-članskega strokovnega sveta, ki ga je minister Borut Rončević imenoval za tri leta, njegovo delo pa bo koordinirala državna sekretarka Mojca Škrinjar. Svet bo ministru podajal strokovna mnenja in predloge ter sodeloval pri oblikovanju ukrepov. Med napovedanimi spremembami je prehod z devetletne na osemletno osnovno šolo.

Sestava sveta je sprožila pomisleke dela strokovne javnosti in sindikata Sviz. Direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar je med drugim opozoril, da vanj niso vključene pedagoške fakultete in oddelka za pedagogiko. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pa je izpostavil odsotnost sindikalnih predstavnikov ob navzočnosti treh predstavnikov delodajalskih organizacij. Na ministrstvu sestavo utemeljujejo s povezovanjem različnih strokovnih pogledov, šolske prakse, lokalnega okolja in potreb delodajalcev.

V odgovorih za N1 so včeraj na ministrstvu pojasnili, da so pri sestavi sveta sledili dvema ciljema: vključitvi ljudi z neposrednimi izkušnjami iz šolstva in strokovnjakov za posamezna področja reforme. Članov po njihovih navedbah niso izbirali kot predstavnikov fakultet ali posameznih strok na podlagi formalne izobrazbe, temveč glede na njihova znanja in izkušnje. Vključitev Aleša Primca so utemeljili z demografskimi vprašanji, Jožeta Možine pa z njegovim raziskovalnim delom ter poznavanjem zgodovine in družbe. Predstavniki delodajalcev naj bi prispevali pogled na povezovanje izobraževanja s potrebami gospodarstva, predstavnik občine pa na vlogo lokalnih skupnosti v šolstvu. Pri Andreju Flogieju so izpostavili izkušnje učitelja fizike in tehnike ter delo na področju didaktike, inovativnih pristopov, digitalizacije in umetne inteligence. Poudarili so še, da bodo širši krog strokovnjakov in institucij vključevali prek strokovnih posvetov. N1 ob tem poroča, da javnega poziva za članstvo v svetu ni bilo, na vprašanje o konkretnih merilih za izbiro posameznih učiteljev in ravnateljev pa ministrstvo ni podrobneje odgovorilo.