Kaj samoizločitev Aleša Primca iz volilne tekme pomeni za desno sredino

Uredništvo
Danes je odjeknila vest, da je državna volilna komisija v volilni enoti Novo mesto zavrnila kandidatno listo Združene desnice zaradi premajhnega števila ženskih kandidatk. 

Če bo odločitev obveljala (Primc in Kangler jo lahko izpodbijata še na Vrhovnem sodišču), bo Združena desnica izgubila realne možnosti za uvrstitev v državni zbor, iz tekme za poslanski sedež pa bo izločen tudi predsednik stranke Za otroke, Aleš Primc, ki je eden izmed kandidatov na zavrnjeni listi.

Primc in Kangler bosta svoje stališče pojasnila na nedeljski novinarski konferenci, ampak ker poznavalci morebitni pritožbi pripisujejo malo možnosti za uspeh, razmišljamo o tem, kaj samoizločitev Primca pomeni za desnosredinski politični blok kot celoto.

Sicer za mnoge nesmiselne, a uzakonjene spolne kvote zahtevajo, da na "kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 % od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi," kot piše v 43. členu Zakona o volitvah v državni zbor.

Ker se liste vlaga po enotah, se gleda odstotek ženskih kandidat znotraj enote. Ta vsebuje 11 okrajev in kandidat ima možnost kandidirati v enem ali dveh.

Prav slednje pa je zavedlo pripravljalce kandidatnih list v Združeni desnici. V volilni enoti Novo mesto so namreč prijavili skupaj 9 kandidatov, od tega 2 ženski, obe pa bi kandidirali v dveh volilnih okrajih. Po okrajih bi to pomenilo 7 moških in 4 ženske kandidature, s čemer so v Združeni desnici menili, da so izpolnili pogoj spolnih kvot.

A državna volilna komisija je soglasno odločila, da se upošteva skupno število kandidatk na listi, kar pomeni, da bi v enoti Novo Mesto od devetih kandidatov stranka morala imeti vsaj 4 ženske in ne 2, kot so to storili v Združeni desnici.

V zavrnjeni stranki imajo sedaj možnost pritožbe na Vrhovno sodišče, ki mora presoditi v treh dneh, a praksa kaže, da so možnosti za uspeh majhne.



Podobna napaka se je zgodila že pred leti, ko je Branimir Štrukelj v imenu stranke TRS pomotoma prijavil kandidata namesto kandidatke in TRS je posledično lahko kandidiral samo v sedmih od osmih volilnih enot, kolikor jih imamo v Sloveniji.

Enako se bo najbrž zdaj zgodilo Združeni desnici, kar pa bi njihove možnosti za dosego 4 % parlamentarnega praga zmanjšalo na minimum. Izpadla bo jim namreč celotna enota Novo mesto, v kateri kandidira tudi Aleš Primc, ki se tako ne bo mogel potegovati za poslansko mesto.

To je za stranko, ki ji manjka profiliranih kandidatov, še dodaten minus.







KOMENTAR: Uredništvo
Za desnosredinski blok bi bilo najbolje, če bi glasovi Združene desnice šli k ostalim strankam
Sicer nikogar ne smemo povsem odpisati, dokler niso izčrpane vse pravne možnosti, a če bo obveljala odločitev državne volilne komisije (kar se zdi najverjetneje), je jasno, da Združena desnica nima več realnih možnosti za uvrstitev v državni zbor. Redkokatera stranka namreč lahko preživi "izpad" vseh potencialnih glasov v eni od osmih volilnih enot, kaj šele stranka, ki ji glede vsaj 4 % podpore vseh udeležencev volitev že tako ali tako ne kaže najbolje. Če bo odločitev obveljala za dokončno, bi bilo z vidika skupnih prizadevanj desnosredinskega bloka za dosego čim boljšega rezultata od Aleša Primca in Franca Kanglerja pričakovati, da bi priznala poraz ter svoje volivce pozvala h glasovanju za sorodne stranke; po družinski politiki je to zagotovo NSi, glasove za ponovni vstop v parlament obupno potrebuje SLS, SDS-u pa lahko pridejo prav za relativno zmago. A možnost državnega financiranja, ki se začne pri 1 % zbranih glasov, predvsem pa glede na odnose med akterji na desnici, realno česa takšnega ne gre pričakovati. Zato bodo takšne posledice za to stranko najbrž morali potegniti volivci sami. Pod črto je vendarle treba ugotoviti, da je ta neumna, a tako usodna napaka zgolj še en odraz amaterizma, s kakršnim so se "odpadniki" na desnici lotili uresničevanja svojih samostojnih političnih ambicij. Aleš Primc je morda odličen in zelo koristen civilnodružbeni aktivist, a hkrati politično zelo nespreten organizator, voditelj in strateg. Slednje priča zapravljen kredit izjemnega referendumskega uspeha ob množični zavrnitvi sprememb Zakona o zakonski zvezi, ko mu je kazalo, da bo v politiko zakorakal na velika vrata. A od tu je šlo vse samo še navzdol, pri čemer je bilo dno doseženo s katastrofalno kandidaturo Angelce Likovič za predsednico države. Fiasku navkljub jim je ostalo še nekaj upanja, da se bodo preko pametnega povezovanja s Francem Kanglerjem, ki je močan v mariborskih koncih, morda pobrali. A zdaj je jasno, da so ostali ujetniki lastnega amaterizma, ki izhaja iz pomanjkanja izkušenj ter organizacijske, kadrovske in finančne podhranjenosti. Ob pogledu na 25 vloženih strankarskih list se morda zdi drugače, a brez strateške, strokovne in medijske podpore (kakršno denimo uživajo izbranci tipa Cerar ali Šarec) se je v državni zbor izjemno težko prebiti. To bo, ob Kanglerju in Primcu, na teh volitvah zagotovo izkusil še kak politik, ki je precenil lastno težo in sposobnosti za samostojno politično pot.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

2026: leto volitev, olimpijskih izzivov in Škofjeloškega pasijona
  • 12. 01. 2026
Korupcija v Sloveniji: zdrs na lestvici in izpuhtele milijarde, ki hromijo razvoj države
  • 22. 04. 2026
Pomladanska napoved: nižja rast, višja inflacija in vse večji pritiski na gospodarstvo
  • 22. 04. 2026