Evropa se utaplja

Evropa gori, in to ne zgolj v prispodobi. V Franciji je ogenj zajel mestno hišo v Limogesu, ki ima tudi močno simbolično sporočilo. Gre namreč za zgodovinsko stavbo mestne hiše (Hôtel de Ville de Limoges), ki je stara 143 let. Njena gradnja se je začela leta 1879, uradno pa je bila odprta 14. julija 1883, ravno na dan, ko Francozi praznujejo svoj osrednji državni praznik (La Fête Nationale), ki je zgodovinsko in simbolno neposredno povezan s francosko revolucijo ter služi kot opomin na moč ljudskega upora proti oblasti.

In kaj se dogaja danes? Širi se 'nova revolucija', ki pa ima precej večjo razsežnost, dogaja se po Evropi. Lahko bi rekli, da gre tudi za verski boj, kar kažejo požigi krščanskih objektov, in islamizacijo, saj so radikali vedno bolj aktivni. Tudi v sosednji Italiji, v Milanu in drugih italijanskih mestih, se mirni shodi študentov prevečkrat končajo s kamenjem in solzivcem, Španija in Portugalska se utapljata v stanovanjski krizi, ki generaciji dvajsetletnikov jemlje upanje, da si bo lahko ustvarila lasten dom. Hamletov stražar Marcellus je v Elsinoru izrekel stavek, ki se zdi napisan za današnjo Evropsko unijo: »Nekaj je gnilega v deželi Danski.« Gnilobe ni težko prezreti, ko mladi in davkoplačevalci dan za dnem poslušajo o korupciji, ki ostaja brez odgovornih, brez kazni. Mladi gledajo, kako politiki mečejo denar davkoplačevalcev skozi okno, sami pa se sprašujejo, kako bodo preživeli, ko se vse draži, medtem ko delavski narod izčrpavajo davki.

Nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje je po dolgem času sedel v studio in nam iskreno opisal, kako je biti tarča pritiskov: smrtne grožnje, gnojnica pred vrati, slovo od družine zjutraj, ker ni vedel, ali se bo domov vrnil živ. A še bolj kot osebna zgodba je pomembna njegova diagnoza današnje mladine. »To mladino smo vzgajali mi, očetje, matere, šole,« je dejal. In prav to je jedro problema. Vzgoja se začne pri zgledu, zgled pa dajejo država, učitelji in starši. Če otroci vidijo oblast, ki na očitke nikoli ne odgovarja, in poslušajo parlament, v katerem se kriči, meče papirje in dokumente, potem se ne smemo čuditi, da ulica ravna enako. »Če imate nasilje v parlamentu, se ne čudite, če ga boste imeli na ulici,« je opozoril Krek, ki je dodal, da nemire pogosto izkoriščajo posamezniki z maskami, ki sami ne bi šli v boj. Poslanski kandidat Slavko Moharič je sporočil, da v državni zbor ne gre, ker tam ni mogoče konstruktivno delati in gre za 'cirkus', a bolj kot sama izjava je Kreka presenetilo, da se nanjo nihče ni konkretno odzval.

Vzgoja se začne pri zgledu, zgled pa dajejo država, učitelji in starši.

V Cremoni so se po klepetalnicah širile grožnje s posilstvi dijakinj, mesto je za nekaj dni skoraj zamrlo, šole so ostale prazne. Avtorjev objav in izvora oblasti še niso našle. Lastnike omrežij, kot pravi dr. Milan Krek, žene dobiček, profit, a račun na koncu plačamo vsi. Temu se pridruži še to, o čemer evropski politiki neradi govorijo na glas: množične migracije brez zadostne integracije, nadzora in verske napetosti ter radikalne celice, leve, desne in islamistične, ki negotovost izrabljajo za lastno agendo. Treba je biti natančen, saj večina priseljencev ne išče spopada. Krek ravno zato svari, da se jeza prehitro preusmeri na tistega, ki ni naš. A država, ki ne zna ločiti med človekom, ki išče boljše življenje, in tistim, ki ga zanima samo razdor, nima pravice presenečeno ugotavljati, da ji zaupanje pada. Ameriški predsednik Donald Trump je Macronu in Evropski uniji očital, da jima je pri migracijah spodletelo, kar je ostra ocena, toda prizori z ulic ji ne nasprotujejo.

Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen se rada ukvarja z velikimi zamislimi, od pridružitvenega članstva za Kanado do pravil, ki jih nihče ni naročil, hkrati pa ostaja gluha za vprašanja, ki jih ljudje postavljajo vsak dan. Unija rada poučuje druge o pravni državi in demokraciji, doma pa svojim kmetom nalaga poročila, uredbe in okoljske zahteve, ki jim jemljejo čas za delo na zemlji. To najbolj občuti kmet. Po raziskavi projekta »Polja moči« med letoma 2022 in 2024 na tisoč kmetih jih 64 odstotkov navaja čezmeren stres, 38 odstotkov izgorelost, pri čemer velja opozoriti, da gre za odgovore anketiranih in ne za reprezentativni vzorec vseh kmetov.

Vendar številke potrdi tudi Krek, ki pravi, da mladih kmetov skoraj ni in da je moral sam poročati celo o številu oljk, in to z debelo mapo dokumentacije. Ob tem se spomnim besed Ronalda Reagana, ki je 12. avgusta 1986 na novinarski konferenci, ko je govoril o stiski ameriških kmetov, dejal: »Devet najbolj grozljivih besed v angleškem jeziku je: Sem iz vlade in prišel sem, da pomagam.« Slovenski kmet bi danes lahko dodal, da zveni danes to še bolj grozljivo, ko pridejo iz Bruslja z novim obrazcem.

Za konec novembra so v Ljubljani napovedani protesti, objave o njih so že na družbenih omrežjih, tik pred tem pa nas čakajo še lokalne volitve 15. novembra. Krek pričakuje, da bodo na shod najprej prišli dobronamerni mladi, če se stvar razširi, pa se bodo pridružili tisti, ki priložnost izrabijo za nemir. Vlada Republike Slovenije in ljubljanski župan Zoran Janković zagotovo ne želita goreče Ljubljane, a mir se ne ukazuje, mir se zasluži z zgledom, odgovornostjo in odgovori. Pred lokalnimi volitvami bi moral vsak kandidat povedati, kako bo mladim omogočil dostopnejša stanovanja. Tudi Slovenija ni imuna, in če Bruselj in Ljubljana še naprej govorita mimo ljudi, bo prihodnjič lahko zagorelo tudi pri nas.

(D275, 3)