Kdo bo nadomestil Madura?

Medtem ko se venezuelske chavistične elite ukvarjajo s tem, kako je lahko prišlo do ugrabitve Madure, in išče izdajalce znotraj kroga vojske in ožjega kroga Madurovih sodelavcev in prijateljev, ni jasno, kdo bo nadomestil ugrabljenega predsednika. Tukaj se porajata dve vprašanji – kako naj bi ZDA zares obvladovale Venezuelo, glede na to, da tam nimajo svojih sil, ter kdo je tista oseba v Venezueli, ki ima dejansko sposobnost in moč obvladovanja birokracije, vojske in obveščevalnih služb. V mislih je potrebno imeti, da vse veje oblasti obvladujejo chavisti, opozicija pa vzvodov moči nima.

Trump je govoril o drugem vojaškem valu, ki naj bi ga izkusila Venezuela, v primeru, da ta ne bi upoštevala ameriških nacionalnih interesov. Toda ponovno moramo vzeti v zakup, da se bo v tem primeru Trump moral soočiti ne le s podporo Kongresa, ampak tudi tistih kongresnikov in senatorjev med Republikanci, ki jim je obljubljal, da se ZDA ne bodo več spuščale v vojne. Glede na to, da je ekstremna levica takoj organizirala proteste po ameriških mestih, bi se vladajoča administracija v primeru invazije lahko srečala z bistveno širšim nasprotovanjem. Nenazadnje je velik del Venezuelcev in drugih Latino-američanov podprl spremembo režima v Venezueli, invazija pa bi to mnenje lahko obrnila v nasprotovanje.

Poleg tega imajo ZDA izkušnje iz Iraka, kjer je napačno razumevanje države, kjer se je ideja o sekularnosti Iraka, zaupanja demokratičnim institucijam in podpore svobodnim volitvam porušila kot hiša iz kart in doživela implozijo velikih razsežnosti. Zatorej ZDA ne smejo storiti iste napake kot v Iraku, kjer so odrezali vse Sadamove kadre, ki so bili edini sposobni obvladovati državo, posledica pa je bilo versko, sektaško in klansko nasilje. V primeru, da bi odrezali vse Madurove kadre, bo to prineslo nezadovoljstvo in jezo, ki se bo izrazila v uporu, kriminalu in celo paramilicah.

Del chavistov bi moral biti vključen v tranzicijo, kjer bi pokazali, da ne gre za maščevanje, kot je bilo to v Iraku, ko so šiiti takoj začeli z maščevalnimi pohodi proti sunitom, in danes, ko se suniti v Siriji maščujejo prej vladajočim manjšinam. Razumnejši primer je nacistična Nemčija ali Japonska, kjer se je sodilo glavnim akterjem, birokracija in mnogi vodilni, ki so bili takrat edini sposobni voditi državo, pa so ostali.

Morda bi nekdo menil, da je šlo za popuščanje zločincem, toda glede na izkušnje in posledice Versajske pogodbe ter ogromnega števila podpornikov nacizma in japonskega imperializma je bila to edina razumna možnost za mirno tranzicijo in ekonomski uspeh obeh držav.

Maria Corina Machado

Prva kandidatka, ki jo omenjajo mediji, je Maria Corina Machado, voditeljica opozicije, ki je pred kratkim prejela Nobelovo nagrado za mir in je v odličnih odnosih z ZDA. Med venezuelsko opozicijo uživa izjemno podporo, dobila je večino glasov med glasovanjem opozicijskih strank za vodjo opozicije, uživa pa velik ugled zaradi nepopustljivosti in nasprotovanja Madurovemu režimu, ne glede na posledice.

Dolgo se je v Venezueli skrivala in menjala identitete ter se tako izognila aretaciji, v Oslo pa je prispela s pomočjo treh podpornikov preko ilegalnih poti, desetih vojaških nadzornih točk s pomočjo maske in kolekcije lasulj, dokler ni preko Karibskega morja v ribiškem čolnu priplula do Curacaa.

ZDA od nje pričakujejo ne le razpis svobodnih volitev in upoštevanja pravne države, ampak tudi sposobnost upravljanja z državo. Ni naključje, da ZDA najbolj skrbi, kako se bo obnesla v obstoječih strukturah vojske in obveščevalnih služb. Medtem ko bo nov režim zamenjal velik del obveščevalcev, pa bo vojska verjetno ostala v današnji strukturi, kajti vojska in vojaške elite so imele veliko zamer do Madura.

Nicolás Maduro Guerra

Nicolás Maduro Guerra je najstarejši sin bivšega predsednika Madura, ki ima v Venezueli veliko moč. Očetovemu trgovanju z drogo se je pridružil že leta 2014, formalno pa nosi naslov namestnika predsednika in se vidi kot predsednik v primeru očetove odsotnosti. Čeprav ustavno gledano to ni mogoče, Maduro Guerra črpa svojo moč iz izjemnega osebnega bogastva, s katerim vpliva na paramilice in lokalne chaviste, ki so vpleteni v trgovanje z drogo.

Verjetno se ne bo pustil kar tako odgnati iz pozicije moči, pričakujemo lahko veliko jezo zaradi ugrabitve očeta, v tem trenutku pa vsekakor išče izdajalce v vladi. Pod njegovim vodstvom bodo padale glave in zanimivo bo videti, kako bo reagiral krog okoli njega.

Nicolasito, kot ga poznajo bližnji, pa je imel veliko sovražnikov tudi znotraj kroga chavistov, ki so v njem videli izvajanje nepotizma in so nasprotovali dinastičnemu prevzemu oblasti. Lahko predpostavimo, da je Maduro Guerra prvi na listi za odstrel.

Delcy Rodríguez

Po venezuelski ustavi predsedniško funkcijo v primeru smrti ali odsotnosti predsednika prevzame podpredsednica države. V tem primeru je to Delcy Rodríguez, pravnica in diplomatka in velja za intelektualko v primerjavi z ostalimi chavisti, ki so v glavnem prišli na funkcije zaradi kimanja in ne sposobnosti.

Rodríguez velja za artikulirano in sposobno voditeljico, novembra so celo prišle novice v Miami Heraldu, da naj bi se Trumpova administracija z njo pogovarjala o prevzemu oblasti, kar je zanikala kot lažne novice ter poudarila njeno zvestobo bolivarski revoluciji.

Tekmovala bo z Maduro Guerro in ostalimi generali, med vsemi pa vlada dovoljšnje nezaupanje, saj ne vedo, kdo med njimi je izdajalec. Glave bodo vsekakor padale.

Diosdado Cabello Rondón

Diosdado Cabello Rondón je minister za notranje zadeve, eden izmed najokrutnejših predstavnikov venezuelske oblasti. Odgovoren je za mnoge ugrabitve in umore, bil je pobudnik nasilja po volitvah leta 2024, ko so venezuelske varnostne sile sprožile kampanjo uničenja opozicije, in zbuja strah tudi med chavisti. Nikoli ni skrival ambicij, niti te, da bi nasledil Madura, ter ima mnogo izkušenj z delovanjem z oboroženimi silami, tako legalnimi kot ilegalnimi, saj je del kartela venezuelskih oboroženih sil imenovanega 'Cartel de los Soles', ki sodeluje tudi s kolumbijskim FARCom.

Gre za človeka, ki ima izjemne povezave v vojski, paramilicah, ilegalnih skupinah, kriminalnih kartelih, kubanskimi obveščevalci in predsedniško gardo. Je eden najnevarnejših ljudi v Venezueli, ki ga bodo morali nasprotniki verjetno odstraniti za voljo miru in mirnega spanca.

Vladimir Padrino López

Obrambni minister je eden najmočnejših Venezuelcev in eden najlojalnejših Madurovih kadrov, ki ga spremlja že od leta 2014, zato mu je Maduro omogočil, da obdrži položaj med čistkami leta 2024. Ne glede na situacijo mu je vedno stal ob strani, Maduro pa je namigoval, da je Padrino López poleg njegovega sina eden izmed naslednikov v primeru njegove smrti.

Uživa izjemno podporo chavistov in je relativno priljubljen, ima pa dva velika tekmeca – Cabella Rondóna, ki ima nekaj averzije do Lópeza zaradi konkurence med oboroženimi frakcijami, in Maduro Guerro, ki se avtomatično vidi kot naslednika očeta.

Ali bo opozicija sposobna obdržati oblast?

Lahko opazujemo, da je med chavističnimi kadri za morebitni prevzem oblasti veliko konkurence, kako pa se bo njihov notranji boj med njimi odvil, moramo počakati. Po drugi strani imamo opozicijo, ki pa na terenu nima moči za prevzem vlade in oboroženih sil. Postavlja se namreč vprašanje, ali bo opozicija sposobna obdržati oblast.

Glede na izjave ameriške administracije lahko pričakujemo, da imajo notranjo pomoč tudi med chavisti, kdo pa naj bi to bil, ni bilo razkrito. Vse je zaenkrat eno veliko predvidevanje, več pa bo znano v prihodnjih dneh in tednih. Pomembno pa je vprašanje – ali bo zamenjan le diktator ali pa tudi diktatorski režim?