EU je kaznovala ameriške tehnološke gigante, Trump grozi s carinami

Evropska unija je sprejela Akt o digitalnih trgih leta 2022, v veljavo pa stopil leta 2023. EU je takrat sporočila, da je namen akta določiti sklop jasno opredeljenih objektivnih meril za opredelitev 'vratarjev'. Gre za celovito regulacijo moči vratarjev največjih digitalnih podjetij. EU je zato že kaznovala več ameriških digitalnih podjetij za stotine milijonov evrov, kar je sprožilo burno reakcijo ZDA in ameriškega predsednika Trumpa. Ta namreč že napoveduje carine kot proti-ukrep evropskim kaznim.

Osnova za akt

Kot pravijo EU regulatorji, so velika podjetja vratarji digitalne platforme, ki zagotavljajo tako imenovane jedrne platformne storitve, kot so spletni iskalniki, trgovine z aplikacijami in kurirske storitve. Klasifikacija platform je odvisna od števila uporabnikov, kapitalizacije, tržne moči in prihodkov. V kategorijo vratarjev so na primer vključena velika ameriška podjetja, kot so Apple, Amazon, Microsoft, Booking, Google, Facebook in drugi, torej je celoten akt več ali manj namenjen 'urejanju' velikih digitalnih podjetij, ki so v večini iz ZDA.

Evropska unija je s tem aktom želela nasloviti ekonomsko moč digitalnih gigantov, ki so skozi čas prevzeli dominantno vlogo na tržišču digitalnih storitev. Treba je vzeti v obzir, da se velik del poslovanja, inovacij, komunikacij in finančnih transakcij odvija ravno preko digitalnih gigantov, EU pa se je odločila s tem aktom preprečiti monopolno vlogo enega podjetja. Takšen monopol namreč ustvarja nepravično okolje za uporabnike, zmanjšuje konkurenco in s tem naredi storitve za uporabnike dražje in slabše kakovosti. To je v osnovi vodilo EU k sprejetju akta.

Kazni za ameriške digitalne gigante – EU apetiti po denarju

EU se ni obotavljala z uvajanjem akta, saj je takoj začela s kaznovanjem ameriških podjetij. Kazni so velikanske, Google je na primer dobil 890 milijonov evrov kazni, ki jo mora plačati v 60 dneh po prejemu. Razlogi za kaznovanje so Googlova prednostna obravnava lastnih storitev, oziroma tistih, ki jih ponuja na lastnih platformah, kot na primer Google Play. Spletni giganti namreč na svojih platformah ne smejo dajati prednosti lastnim storitvam, po regulativi pa bi morali svoje stranke obveščati, da imajo druge platforme cenejšo ponudbo. To je po svoje absurd, kajti nenavadno bi bilo na primer zahtevati od Žita, da bi obveščal stranke v svojih trgovinah o cenejših cenah pri konkurenci.

V odgovoru na kazen je predstavnik Googla Kent Walker poudaril, da bodo spremembe dejansko zapletle uporabniško izkušnjo, kot na primer hitre ponudbe za hotele, restavracije in letalske karte, poleg tega pa bodo ukinjene določene varnostne zaščite. Če Google ne bo plačal kazni v 60 dneh, mu lahko EU naloži kazen v višini 5% letnega svetovnega prihodka. EU je naložila še 700 milijonov evrov kazni Applu in 200 milijonov evrov Meti.

Če Google ne bo plačal kazni v 60 dneh mu lahko EU naloži kazen v višini 5% letnega svetovnega prihodka.

Apple je sporočil, da so kazni nepravične in ne odražajo ciljev, ki si jih je zastavila EU. Kajti 200 milijonov evrov kazni je absurd glede na to, da je Apple že opravil del sprememb in sporočil, da bi več kot 99% razvijalcev aplikacij plačali enako ali manj pod novimi pogoji. Prav tako so povedali, da nove spremembe razvijalcem omogočajo še rabo vseh Applovih zmogljivosti, vključno z možnostjo nakupa aplikacij po zelo konkurenčnih cenah. Ameriška digitalna podjetja zato sprašujejo evropsko birokracijo, ali ne gre le za ožemanje uspešnih podjetij.

Oster odziv Trumpa

Skupno je Google v Evropi dobil že za okoli 4 milijarde evrov kazni. Ta spor pa je pripeljal na fronto še ameriškega predsednika Trumpa, ki je takoj zagrozil z novimi carinami proti evropskim podjetjem. Trump, ki ima v svoji administraciji več proti-evropsko nastrojenih sodelavcev, kot je na primer podpredsednik Vance, je celotno zadevo postavil še za eno izmed front proti Evropi. Povedal je, da podjetja uspejo, ker so najboljša, in ne zato, ker bi jih imelo v lasti podjetje s spletnim iskalnikom. Ameriški trg namreč temelji na svobodi govora, konkurenčnosti in majhni regulaciji, pravijo ameriški nasprotniki evropske regulacije.

Celoten spor pa je začinjen še z neplačanimi davki, za katere EU trdi, da bi morali biti plačani s strani Appla, Amazona in Googla, ki imajo sedeže podjetij na Irskem. Trump je še povedal, da ZDA več ne bodo hranilnik za evropske države. ZDA imajo namreč največjo težavo z določanjem kazni za katere tehnološka podjetja pravijo, da ne sledijo konsistentnim kršitvam, oziroma so odvisne od arbitrarnih odločitev 'inšpektorjev'. Poleg tega EU določa nižje kazni kitajskim digitalnim gigantom v primerjavi z ameriškimi. Kako visoke carine in kateri izdelki naj bi bili dodatno ocarinjeni, Bela hiša sicer še ni sporočila.

Trump je še povedal, da ZDA ne bodo več hranilnik za evropske države.

Odziv Evropske unije

Predstavniki EU so se že odzvali in pravijo, da gre za demonopolizacijo digitalnega trga, podobne ukrepe pa sprejemajo druge države, vključno z ZDA. EU pravi, da digitalno krajino tvori par velikih podjetij, ki s preferiranjem le določenih ponudnikov in razvijalcev določajo dostopnost trga. Statistični podatki kažejo, da ima Google 64% iskalnega trga (Chrome), medtem ko ima Apple 21% (Safari), torej na ostale ponudnike pade vsega 15% iskalnega trga. EU regulatorji pravijo, da je Apple brez težav omogočil podjetju Epic Games, da se je vrnilo na Applove aplikacije s svojo igro Fortnite na območju EU.

Predstavniki EU zato poudarjajo, da so ZDA same sprožile tožbo proti digitalnim gigantom ravno zaradi monopolnega položaja na trgu. Že leta 2024 je ameriško sodišče odločilo, da ima Googlov brskalnik Chrome monopolni položaj. Leta 2025 pa je po tožbi pravosodnega ministrstva celo odločilo, da ima Google nelegalni monopol v spletnem oglaševanju. EU zato kaže s prstom na ameriški odnos do EU, saj ZDA ne dovolijo, da bi jim Evropejci narekovali pravila za delovanje njihovih podjetij.

EU pravi, da digitalno krajino tvori par velikih podjetij, ki s preferiranjem le določenih ponudnikov in razvijalcev določajo dostopnost trga.

Nezadovoljstvo Kitajske

Kitajska je podobno nezadovoljna kot ZDA, kajti EU je kaznovala več kitajskih tehnoloških gigantov, čeprav iz drugih razlogov. Največja težava kitajskih ponudnikov spletnih trgovin so ilegalni izdelki in tisti izdelki, ki predstavljajo nevarnost za potrošnike. Spomnimo se namreč razkritja kitajske uporabe azbesta v otroškem pesku, čeprav so kitajska podjetja uradno podala certifikate o varnosti.

Takšnih primerov je še več. EU je zato že leta 2024 naložila kitajskim spletnim ponudnikom, da morajo zagotoviti informiranje potrošnikov v primeru prodaje ilegalnega ali nevarnega izdelka. Med največjimi kršitelji so Temu, Shein in AliExpress.

EU je maja 2026 naložila plačilo kazni 200 milijonov evrov kitajskemu spletnemu ponudniku Temu, ker je grobo kršil varnostne standarde EU. Standardi so bili tako nizki, da so šokirali tudi evropske birokrate. Temu bi lahko oglobili s 6% njihovega lanskega prihodka, kar bi prineslo v evropsko blagajno 2,8 milijarde evrov, vendar so se evropski inšpektorji odločili za nižjo kazen. Ravno to dejstvo jezi ameriška podjetja, ki pravijo, da jim EU nalaga višje kazni kot kitajskim podjetjem. Ali Express je bil sicer kaznovan s 550 milijoni evrov v mesecu juliju zaradi neupoštevanja evropskih varnostnih standardov in prodaje ilegalnih izdelkov.

Največja težava kitajskih ponudnikov spletnih trgovin so ilegalni izdelki in tisti izdelki, ki predstavljajo nevarnost za potrošnike.

Kitajski vdor v zasebnost

Evropski regulatorji se bodo lotili še ene 'kitajske' nevšečnosti. Gre za neupoštevanje evropskih standardov o zasebnosti, ki jih nalaga EU. Pritožbe se vrstijo proti Sheinu, AliExpressu, TikToku, WeChatu in Xiaomiju, kajti ta podjetja pošiljajo podatke kitajskim varnostnim institucijam. EU ima namreč podpisane sporazume z državami, ki imajo podobno zaščito zasebnosti, kot na primer Izraelom ali Kanado, medtem ko s Kitajsko takšnega sporazuma nima.

Podatki o evropskih državljanih, od njihovega gibanja do vnosa podatkov, so na voljo kitajskim organom, ki jih lahko potem uporabijo za zle namene. Pritožbeniki zahtevajo, da EU regulatorji kaznujejo kitajske tehnološke gigante s 4% njihovih globalnih prihodkov dokler ne pride do sprememb. Omenjena podjetja sicer pravijo, da kitajskim varnostnim organom ne pošiljajo podatkov, TikTok pravi, da tega ne bi storili, četudi bi jih oblasti pozvale k razkritju podatkov. To je sicer malo verjetno in je potrebno takšne izjave vzeti z veliko mero rezerve, saj pretekle izkušnje kažejo, da to ne drži.

EU in ZDA morata najti obojestransko rešitev

Evropa in ZDA ne bi smeli biti tekmici v boju za prevlado s kitajskimi podjetji. Kitajska igra zelo agresivno igro in predvsem v času razvoja umetne inteligence je pomembno, da zahod ostane močna utež kitajskemu imperializmu. Drži, da so digitalna podjetja ustvarila monopole, ki dušijo konkurenco in s tem lahko celo onemogočajo tehnološke preboje. Toda regulativa ne sme postati mehanizem za polnjenje evropskih proračunov, predvsem v luči evropskega zaostajanja v digitalni tehnologiji.

V tem trenutku je največ pridobila Kitajska, saj je Akt o digitalnih trgih v večini določil ameriška podjetja kot 'vratarje' digitalnih trgov, medtem ko je kitajska izpustil. Kitajska podjetja so kaznovana predvsem zaradi ponujanja nevarnih in nelegalnih izdelkov evropskim kupcem, kar veliko pove o Kitajski sami. Kitajska si je z iniciativo 'Made in China 2025' zadala cilj premoči nad ameriškimi podjetji, kar bi potem pomenilo moč nad svetovnimi trgi digitalnih platform.

Ali si Evropejci resnično želijo, da bi prevladala kitajska podjetja pod velikanskim vplivom Komunistične partije Kitajske? Ali je cilj evropskih birokratov prevlada podjetij, ki imajo modus operandi vohunjenja za svojimi strankami, masovno uporabo kibernetskega kriminala s pomočjo države, kraje podatkov in totalne cenzure, ki bi nedvomno sledila umiku ameriških podjetij. Evropska unija ZDA morata sodelovati skupaj in preprečiti, da bi komunistični behemot z vzhoda prevladal. Torej ne gre za dopuščanje monopolov, ampak za izgradnjo anti-monopolnega mehanizma, ki bo okrepil zahodne digitalne trge.

Evropa in ZDA ne bi smeli biti tekmici v boju za prevlado s kitajskimi podjetji.