Kibernetski napadi na EU – v ozadju Iran, Kitajska, Rusija in Severna Koreja

V zadnjih dneh se s kibernetskim napadom na hladilne sisteme v Evropi ukvarja ne le policija, ampak tudi obveščevalne agencije. Evropa je pod vedno večjim udarom sovražnih sil, ki vedno bolj spominjajo na aktivno obdobje hladne vojne. Izpiljeno rusko hibridno vojno so začeli na spletnih omrežjih v svoj prid uporabljati Iran in tudi teroristične organizacije, kot je Hamas. Postavlja se vprašanje, ali je Evropa pripravljena ne le preprečevati takšne napade, ampak tudi nanje odgovoriti.

Kibernetski napadi na evropske tarče v letu 2026

Do napadov v Franciji je prišlo ponoči med 11. in 12. oktobrom, prizadetih pa je bilo 700 supermarketov. Škoda je bila ogromna, podjetja so izgubila na desetine milijonov evrov blaga, celotna škoda pa še ni dokončno ocenjena. Manj kot mesec dni kasneje so se napadi ponovili na Švedskem, v Belgiji, Luksemburgu in Estoniji. Škoda se ponovno meri v milijonih. Aktivirane so bili evropske policije, Europol, obveščevalne agencije, tožilstva in Evropski center za kibernetsko kriminaliteto.

Še večji kibernetski napad na EU je bil marca 2026, ko so hekerji ukradli več kot 340 gigabajtov podatkov iz oblaka Amazon Web Services, vključno z osebnimi podatki uporabnikov platforme europa.eu. Enako so alarmi zazvonili v Italiji pred dvema dnevoma, ko so hekerji na črnem omrežju objavili podatke o italijanskem zunanjem ministru Antoniu Tajaniju.

Napadeni so bili še nemški državni uradi, kjer je ruska skupina za odkupnino grozila s krajo podatkov 400 ljudi, potem še britanska pošta Royal Mail, belgijska državna varnostna agencija, britansko obrambno ministrstvo, francoski zavod za zaposlovanje, dve največji zavarovalnici itd. Vse to poleg vdorov v velika podjetja.

Strma rast kibernetskih napadov

Če je imelo leto 2025 v povprečju 108 večjih napadov na mesec, je leto 2026 postreglo s 171 večjimi napadi na mesec. Torej govorimo o 55,1-odstotni rasti napadov v letu 2026, v to številko pa še niso vključeni zadnji napadi na evropske supermarkete. Kot navaja poročilo Black Kite, največ napadov absorbirajo Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija in Španija, skupno torej 68,5 odstotka vseh napadov. Najbolj sta na udaru proizvodnja in industrija, ki se soočata skoraj s tretjino vseh napadov, medtem ko je med storitveno panogo najbolj ogrožena informacijska tehnologija (IT).

Veliko težavo predstavljajo ponudniki IT, ki nudijo storitve širši mreži klientov in predstavljajo visoko tveganje za več subjektov v primeru kibernetskega napada. Takšen je primer švedskega ponudnika IT Miljödata, ki ima nase vezanih 80 odstotkov celotnega švedskega državnega sektorja. Kibernetski napad na programsko opremo podjetja je prizadel ne le švedski javni sektor in podjetja, ampak je vplival še na druga podjetja v Evropi. Napad na Miljödata je hekerjem razkril podatke več kot enega milijona prebivalcev Švedske, razkril dokumente 200 občin in pokrajin, osem univerz in podjetij, kot sta SAS in Volvo.

V večini še vedno prevladujejo monetarni vzgibi in vohunjenje

Najbolj so poznani kibernetski napadi, kjer je glavni cilj kriminaliteta za nelegalno pridobitev premoženja. Na primer vdori v bančne račune ali pa izsiljevanje za odkupnino z grožnjo razkritja podatkov. To je lahko na individualni ravni, lahko pa tudi na državni, kot na primer izsiljevanje županstva v Berlinu, kjer je ruska hekerska skupina zahtevala milijon evrov. Potem imamo vdore tretjih držav, kot na primer Severne Koreje, ki svoj propadli sistem financira s kibernetskimi napadi in vdori v razne finančne sheme, najraje kriptovalute.

Najočitnejši primer je letošnji oktobrski napad, ko je bilo ukradenih 6,4 milijarde ameriških dolarjev, ki naj bi jih Severna Koreja ukradla iz sistema Binance. FBI jo sumi, ker so hekerji, povezani z njo, v prvem tednu novembra uspeli oprati del omenjenih kriptovalut preko drugih kriptoponudnikov. Do 9. novembra so oprali 225 milijonov dolarjev ukradene kriptovalute v Bitcoinu, 15 milijonov pa v Ethereumu in Tornado Cashu. Podobno shemo je Severna Koreja izvedla tudi v letu 2025.

Kitajsko vohunjenje in napadi

Če upoštevamo, da gre v severnokorejskem primeru za polnjenje praznega severnokorejskega proračuna, se po drugi strani Kitajska redno poslužuje hekerskih vdorov za namene vohunjenja. Gre za državno sponzorirano vohunjenje, ki je namenjeno pridobivanju tehničnih informacij iz industrije, vojske in državnih institucij. Kitajska sicer ne komentira državnega programa, ki zajema tudi krajo informacij iz podjetij, vendar sta notorična programa Typhoon in APT storila neizmerno škodo celotnemu zahodu. Na primer nemška obveščevalna agencija BfV je sporočila, da so se kitajski kibernetski napadi na določena nemška tehnološka podjetja zmanjšali takoj potem, ko so jih kupila kitajska podjetja.

Kitajska s kibernetskimi napadi vdira v zasebne in državne entitete, varne niso niti jedrske elektrarne. Kibernetska sposobnost Kitajske je izjemna ter je mnogo pred EU, zato so evropske države toliko bolj ranljive. Kitajska zasebna podjetja ravno tako predstavljajo nevarnost, ker delujejo po navodilih in za kitajske oblasti, torej Komunistično partijo Kitajske.

Lahko navedemo primer kitajskega kibernetskega podjetja Integrity Technology Group iz Pekinga, ki je celo na Šanghajski borzi. To podjetje je leta vohunilo za kitajske varnostne agencije na Zahodu, saj je preko svojih kibernetskih rešitev, ki jih je velikokrat oglaševalo kot 'varnostne', pravzaprav nameščalo na računalnike zlonamerne programe.

Tako je na tisoče podjetij, vladnih ustanov, bolnišnic, IT, šol in celo verskih institucij v ZDA ter drugod na Zahodu postalo žrtev kitajskega podjetja, ki je podatke pošiljalo neposredno kitajskim varnostnim organom in vohunskim agencijam. Šlo je za dostop do elektronske pošte, vdore v kamere in dostop do drugih podatkov. Zaskrbljujoče je namreč, da ni šlo za klasični vdor v drug računalnik oziroma sistem, ampak za izdelan vohunski produkt.

Kdor je naročil storitev podjetja Integrity Technology Group, je dobil že vgrajen program za dostop do občutljivih podatkov s strani kitajskih varnostnih organov in vohunskih agencij. ZDA, Velika Britanija in Japonska sta podjetje sankcionirali že lani, EU pa se je pridružila marca 2026.

Rast napadov z namenom sabotaže

V zadnjih letih, predvsem po ruskem napadu in okupaciji Ukrajine, je Rusija začela stopnjevati hibridno vojno proti evropskim državam. Poleg tihotapljenja drog in migrantov iz centralne Afrike in Belorusije ter uporabe brezpilotnih letalnikov proti evropskim tarčam, kot na primer letališče v Leipzigu, je začela stopnjevati kibernetske napade z namenom sabotaže.

Švedski minister za obrambo Carl-Oskar Bohlin je aprila leta 2026 opozoril Evropo pred ruskimi kibernetskimi napadi na infrastrukturo, ki so namenjeni sabotaži. S takšnimi napadi se Švedska redno sooča, primerjal pa jih je z lanskoletnimi napadi na poljsko električno omrežje lani decembra. Rusija je namreč v evropskih državah izvedla že na desetine sabotaž.

Poljska, Finska in Švedska so najbolj na udaru zaradi ruskih sabotaž, poljska vlada pa je sporočila, da so se kibernetski napadi na Poljsko povečali za 300 odstotkov takoj po ruskem napadu na Ukrajino. V Rusiji je v večini za kibernetske napade odgovorna vojaška obveščevalna služba GRU, medtem ko je del nalog prevzela zvezna varnostna služba FSB. V Rusiji delujejo še neodvisni hekerji, ki so del kriminalnih združb in zanesenjakov, ki velikokrat delajo v korist GRU in FSB. Rusija je torej že nekaj let aktivni akter ne le v izvedbi fizičnih sabotaž, torej v napadih na tovarne, železniško infrastrukturo, požigih, letališčih, ampak tudi na področju kibernetskih sabotaž.

Iranski napadi na Evropo

Do danes je bil Iran bolj znan po umorih političnih nasprotnikov, terorističnih napadih na Jude in financiranju drugih terorističnih organizacij, ki so zanj izvajale operacije na evropskih tleh. Prav tako so znani po napadih na infrastrukturo, kot priča zadnji primer poskusa napada in sabotaže na angleškem vojaškem letališču RAF Fairford, ki je bil v organizaciji iranske Islamske revolucionarne garde (IRGC). Toda Iran ima že leta močan oddelek za kibernetsko bojevanje znotraj IRGC, ki ga redno uporablja proti tarčam na Zahodu.

Iranski kibernetski oddelek, mednarodno poimenovan Iranian Cyber Army, je prvič postal bolj znan leta 2009, ko je začel masovne napade na spletno infrastrukturo iranske opozicije, takrat so namreč v Iranu in zunaj njega potekali protesti. Takrat je bil napaden tudi Twitter, ki je bil preplavljen s sporočili proti iranski opoziciji in ZDA.

Leta 2011 je iranska vojska vdrla v nizozemsko agencijo za spletno certificiranje DigiNotar in s ponarejenimi certifikati prišla do 300.000 iranskih uporabnikov. Kasneje so uspešno vdirali v banke, spletne naslove in celo v sistem newyorškega jezu, pri čemer so v operaciji Ababil želeli dobiti dostop do upravljanja z zapornicami, kar bi lahko povzročilo na tisoče mrtvih.

Julija 2018 je Iran izvedel kibernetsko operacijo proti nemški vladi, disidentom, raziskovalnim institutom ter obrambni in petrokemični industriji. Toda težava z iranskimi akcijami ni le namen vohunjenja, ampak sabotaže, ki bi na Zahodu lahko povzročile na tisoče mrtvih. Na primer vdori v jedrsko infrastrukturo v ZDA in Izraelu ali pa poskus sabotaže izraelskih vodnih sistemov. Iran je šel tako daleč, da je s kibernetskim napadom vdrl v otroško bolnišnico (Boston Children's Hospital). Iransko vodstvo namreč nima težav z napadi na civilno infrastrukturo ne glede na potencialne žrtve, česar se Evropa redko zaveda.

Francija je s prstom pokazala na Iran

Francoska obveščevalna služba, policija in tožilstvo so obtožili Iran, da stoji za zadnjimi kibernetskimi napadi na francoske supermarkete. Francosko tožilstvo je zagnalo preiskavo proti vodji kibernetskega oddelka v IRGC pod psevdonimom Mučenik Kaveh. Gre za oddelek, imenovan CyberAv3ngers, ki je sicer že deloval v kibernetskih napadih na Evropo, vendar je bil v večini osredotočen na napade v Izraelu in ZDA.

Morda tokratni napad nakazuje, da se bo ta oddelek bolj posvečal tudi napadom v Evropi. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je sporočil, da bo Francija ostro reagirala proti krivcem, na zagovor je že poklicala iranskega ambasadorja, reakcija proti Iranu pa naj bi bila dogovorjena na evropski ravni.

Kitajska, Rusija, Iran in Severna Koreja izvedejo 77 odstotkov vseh napadov

Poleg kluba obveščevalnih agencij Five Eyes, kjer sodelujejo obveščevalne agencije ZDA, Velike Britanije, Avstralije, Kanade in Nove Zelandije, so se pridružile še agencije iz Japonske in Španije. Gre za zavedanje o vedno več napadih proti zahodnim interesom. Največ operacij izvedejo Kitajska, Rusija, Iran in Severna Koreja; skupaj so odgovorni za 77 odstotkov vseh svetovnih kibernetskih napadov.

Gre za dogovorjene napade, saj so vse štiri države zaveznice, ki simultano napadajo zahodne države, ki so vsaj do tega trenutka fragmentirane in se premalo zavedajo nevarnosti, ki jo takšni napadi predstavljajo. Predsednik Microsofta Brad Smith je leta 2024 na pričanju v ameriškem kongresu povedal, da dnevno beležijo več kot 300 napadov. V razmislek: večina napadov na njihove sisteme prihaja ravno iz omenjenih držav.

Nevarnost za Zahod

Gre za hibridno vojno, ki se je bo koalicija Kitajske, Rusije, Irana in Severne Koreje posluževala vedno bolj pogosto. Svoje interese bodo želeli doseči ne le z napadi na vladno infrastrukturo, ampak tudi z napadi na bolnišnice, supermarkete, šole in tiste tarče, ki lahko resno otežijo življenje prebivalstva Zahoda. Zraven je treba dodati še industrijsko in tehnološko vohunjenje ter napade z lažnimi novicami in propagando, ki preplavljajo splet.

Nekoč se je takšnih metod že posluževala Sovjetska zveza, le da brez kibernetskega vložka, toda protestna gibanja v 60. in 70. letih 20. stoletja so bila ravno rezultat takšnih aktivnosti Sovjetske zveze. Zato je treba premisliti, na kakšen način se lahko Zahod bojuje proti takšnim grožnjam, ki že na naših tleh ustvarjajo kaos in tudi nova protestna gibanja.