Koliko alkohola popijemo Slovenci?

Evropske države so dobro poznane po proizvodnji nekaterih najbolj priljubljenih alkoholnih pijač, kot so vino, pivo in žgane pijače. A v Evropi nismo le proizvajalci alkohola, temveč tudi dobri uporabniki. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije največ alkohola v Evropski uniji spijejo Čehi, Latvijci in Litvanci, najmanj pa Italijani, Maltežani in Hrvati. Slovenija se uvršča nad evropsko povprečje, in sicer na 11. mesto.

Vsako leto v Evropi prebivalci, starejši od 15 let, zaužijejo v povprečju 9,5 litra čistega alkohola, kar je enako kot 190 litrov piva, 80 litrov vina ali 24 litrov žganih pijač. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so leta 2019 največ alkohola spili Čehi, in sicer kar 14,3 litra čistega alkohola na prebivalca, najmanj pa Italijani z 8 litri čistega alkohola na prebivalca. Slovenija se je na seznamu znašla na 11. mestu in se z 12,1 litra alkohola na prebivalca uvrstila nad evropsko povprečje (9,5 litra). Poraba alkohola je pri nas podobna kot v Franciji in na Portugalskem. Sosednja Hrvaška pa se je zanimivo znašla med državami z najmanj popitega alkohola v Evropski uniji. Sosedje Hrvati v povprečju spijejo 8,7 litra alkohola na prebivalca, imajo pa tudi najvišji odstotek (38,3 %) prebivalstva, ki pravi, da v zadnjih 12-ih mesecih niso pili alkohola. Največ treznih žensk je v Italiji. Kar 46,7 odstotka jih pravi, da v zadnjem letu niso popile niti malo alkohola. Odstotek je precej nižji pri italijanskih moških, in sicer jih v zadnjem letu ni zaužilo alkohola 21,5 odstotka.

Podatki so pokazali tudi, da v Evropski uniji moški spijejo 3,5-krat več alkohola kot ženske in imajo zato večje tveganje za razvoj bolezni, povezanih s pitjem alkohola. Teh je več kot 200, med njimi bolezni prebavil, srčno-žilne bolezni, ciroza jeter, sedem vrst raka in nekatere infekcijske bolezni. Nobena količina popitega alkohola ni varna, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, ki si skupaj z vladami različnih držav prizadeva, da bi zmanjšali količino popitega alkohola v državah EU. Pitje alkohola namreč ni povezano le s povečanim tveganjem za razvoj različnih bolezni, ampak lahko vodi tudi do nenamernih poškodb, kot so padci, utopitve, prometne nesreče, in namernih poškodb, kot so samomori in umori. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije v Evropski uniji vsak dan zaradi vzrokov, povezanih z alkoholom, umre okoli 800 ljudi, ena od štirih smrti je povezana z mladimi. Najbolj ogroženi so ljudje, stari od 20 do 39 let, v tem obdobju je smrtnost, povezana z alkoholom, 13-odstotna.

Države se razlikujejo tudi po tem, kako uživajo alkohol. Pokazalo se je, da Italijani in Španci le redko alkohol pijejo v večjih količinah naenkrat. V raziskavi so močno pitje alkohola označili za uživanje več kot 60 g čistega alkohola hkrati. To pomeni, da bi posameznik zapored spil okoli 6 običajnih alkoholnih pijač. Največji delež odraslih, ki so vsaj enkrat na mesec uživali alkohol na ta način, je na Danskem (38 %), v Romuniji (35 %), v Luksemburgu (38 %) in Nemčiji (30 %), najmanj pa v Španiji (6 %) in Italiji (4 %). Tak način uživanja alkohola je pogostejši med moškimi.