Komu pripada 210 milijonov evrov zadržanih dobičkov GEN-I? V ozadju tudi boj za nadzor nad energetskim velikanom

V GEN-I se je v minulih letih nabralo približno 210 milijonov evrov zadržanih dobičkov. Gre za kapital družbe, ne za denar, ki bi ga lahko samovoljno razdelila država ali katera koli politična skupina. Prav vprašanje, kdo ima dejanski vpliv nad družbo in njenim premoženjem, pa je v središču novega političnega in pravnega spopada.

V ozadju aktualne polemike o noveli zakona o gospodarskih družbah se odpira tudi precej bolj konkretno vprašanje: kdo dejansko obvladuje GEN-I in kdo bo odločal o več sto milijonih evrov kapitala, ki se je v družbi nabral skozi leta?

V skupini GEN-I je do konca leta 2024 ostalo približno 210 milijonov evrov zadržanih dobičkov. Uradno letno poročilo GEN-I za leto 2024 sicer kaže 182,4 milijona evrov zadržanega čistega poslovnega izida na ravni skupine oziroma 169,2 milijona evrov pri družbi GEN-I, skupaj z dobičkom tekočega leta pa je bilančni dobiček skupine znašal 218,3 milijona evrov.

To ni nepomemben znesek. Še posebej ne v podjetju, ki je pomemben igralec na slovenskem energetskem trgu.

V središču je lastniška struktura

Sedanja ureditev GEN-I je posebna zaradi navzkrižnega oziroma krožnega lastništva. GEN energija ima 50 odstotkov GEN-I in 50 odstotkov GEN-EL, preostalo polovico GEN-EL pa ima v lasti GEN-I. Tako je nastala struktura, pri kateri je država v ekonomskem smislu končni lastnik celotnega sistema, vendar nima neposredno takšnega upravljavskega vpliva, kot bi ga pričakovali glede na svoje lastništvo.

Prav to je za Info360 izpostavil ekonomist in profesor ljubljanske ekonomske fakultete dr. Marko Jaklič.

Po njegovem je sedanja lastniška ureditev z vidika dobrega korporativnega upravljanja neustrezna, saj zamegljuje odgovornost in omogoča, da lahko poslovodstva povezanih družb prek glasovalnih pravic vplivajo na imenovanje in nadzor druga druge.

GEN-I je v svojem letnem poročilu tudi sam pojasnil posebnost vzajemne kapitalske povezave. Zaradi nje veljajo omejitve pri uresničevanju pravic iz deležev v drugi družbi. Problem je torej precej bolj temeljni od trenutnega političnega obračunavanja: kdo je dejanski gospodar premoženja in kdo nosi odgovornost za njegovo upravljanje?

Minister Vrtovec: država mora uveljavljati svoje lastniške pravice

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec poudarja, da je država večinska lastnica sistema GEN-I in da je zato njena dolžnost, da svoje lastniške pravice tudi dejansko uresničuje.

Gre za vprašanje upravljanja državnega premoženja in zaščite javnega interesa. Po ministrovem mnenju mora imeti država ustrezen nadzor nad premoženjem, v katerega je vložen javni denar, koristi tega premoženja pa se morajo ustrezno vračati njegovim lastnikom.

Vlada je ob tem zagovarjala spremembo zakona, ki posega v način izvrševanja glasovalnih pravic pri vzajemno povezanih družbah. Že julija je pojasnila, da želi z odpravo veljavne izjeme okrepiti transparentnost lastniških razmerij in zmanjšati možnost obida pravil o medsebojnih udeležbah.

Pri tem je pomembno poudariti: novela ne odvzema lastniških deležev, temveč ureja način izvrševanja glasovalnih pravic v posebej opredeljenih primerih.

Svoboda zahteva ustavno presojo

Gibanje Svoboda je skupaj s poslanci SD zahtevalo ustavno presojo novele zakona o gospodarskih družbah in tudi začasno zadržanje njenega izvajanja.

Njihov argument je, da novela posega v pridobljene pravice, lastniška razmerja in upravljanje gospodarskih družb ter da je zato potrebna presoja njene skladnosti z ustavo.

Vlada temu nasprotuje. Po njenem mnenju novela ne posega v obstoj deležev niti v možnost razpolaganja z njimi, ampak določa drugačen način izvrševanja glasovalnih pravic. Namen spremembe je preprečiti vzajemno vplivanje pri upravljanju družb, povečati transparentnost in preprečiti obhajanje pravil o vzajemnih udeležbah.

Vlada zato ocenjuje, da niso izkazane težko popravljive škodljive posledice, ki bi upravičevale začasno zadržanje.

Kaj ima pri tem 210 milijonov evrov?

Prav tukaj postane zgodba zanimiva. Približno 210 milijonov evrov zadržanih dobičkov predstavlja pomemben del kapitala, ki se je v GEN-I nabiral skozi leta. V letnem poročilu je razvidno, da je družba tudi v letu 2024 ustvarila pomemben dobiček. Skupina GEN-I je leto 2024 zaključila s skoraj 36 milijoni evrov čistega poslovnega izida, družba GEN-I pa z 22,8 milijona evrov.

GEN-I hkrati poudarja, da z zmerno dividendno politiko ustvarja donos na kapital za svoje lastnike.

Toda zadržani dobiček ni avtomatično denar, ki pripada aktualni vladi, posameznemu politiku ali poslovodstvu. Gre za kapital družbe. O njegovi morebitni uporabi, investicijah ali izplačilu dividend je treba odločati v skladu s pravili korporativnega upravljanja, finančnimi potrebami podjetja in interesi lastnikov.

Zadržani dobiček ni avtomatično denar, ki pripada aktualni vladi, posameznemu politiku ali poslovodstvu.

Jaklič zato opozarja, da 210 milijonov evrov ne sme biti razlog za odločanje o ustavnosti zakona. Je pa njihov obseg pomemben za razumevanje, zakaj je vprašanje nadzora nad GEN-I tako gospodarsko kot politično občutljivo.

Končni ekonomski lastniki državnega premoženja so namreč državljani. Ti imajo pravico pričakovati, da se njihov kapital uporablja v dolgoročnem interesu družbe in lastnika.

GEN-I med državo in trgom

Jaklič kot eno od možnih dolgoročnih rešitev omenja tudi delno privatizacijo oziroma uvrstitev GEN-I na borzo, pri čemer bi država obdržala strateški delež.

Kot primer navaja model, podoben NLB: država bi lahko obdržala 25 odstotkov in eno delnico, preostali kapital pa bi bil izpostavljen tržnemu vrednotenju, večji transparentnosti ter nadzoru institucionalnih vlagateljev in borze.

Takšna rešitev bi bila po njegovem smiselna tudi zato, ker je GEN-I predvsem komercialna energetska družba, ki deluje na konkurenčnem mednarodnem trgu, in ne naravni monopol oziroma omrežna infrastruktura.

Dve slabi skrajnosti

Jaklič opozarja, da Slovenija ne bi smela izbirati med dvema slabima skrajnostma: političnim obvladovanjem podjetja na eni strani in popolno odsotnostjo učinkovitega lastniškega nadzora na drugi.

Potrebujemo jasnega lastnika, profesionalen nadzor in operativno samostojno upravo. To je tudi bistvo smernic OECD za upravljanje družb v državni lasti: država mora jasno določiti nosilca lastniške funkcije, zagotoviti pregledno verigo odgovornosti ter profesionalno in aktivno izvrševati lastniške pravice.

Hkrati pa država ne sme neposredno posegati v tekoče poslovne odločitve podjetja. GEN-I mora imeti dovolj operativne samostojnosti, da lahko konkurira na energetskem trgu. 

Čeprav je aktualni spor postal del političnega obračuna med nekdanjim premierjem Robertom Golobom in sedanjo vlado Janeza Janše, je vprašanje GEN-I širše. Gre za to, kako naj država upravlja podjetja, katerih ekonomski lastnik je država oziroma njeni državljani. In predvsem: ali je mogoče imeti milijarde vredno gospodarsko dejavnost z državo kot končnim lastnikom, hkrati pa lastniku omejiti učinkovit nadzor nad upravljanjem?

Potrebujemo jasnega lastnika, profesionalen nadzor in operativno samostojno upravo.

Približno 210 milijonov evrov zadržanih dobičkov je pokazatelj, kako pomembno je, kdo ima vpliv nad podjetjem, kdo odloča o njegovi prihodnosti in kdo bo na koncu odločal, ali bodo dobički ostali v podjetju, se uporabili za razvoj ali pa se bodo izplačali lastnikom.

Zato pravo vprašanje ni, komu pripada 210 milijonov evrov; pripadajo družbi in njenim lastnikom v skladu s pravili korporacijskega prava. Pravo vprašanje je, kdo ima v GEN-I dejansko moč odločati o tem kapitalu – in ali je takšna ureditev skladna z načeli odgovornega upravljanja državnega premoženja.