Ministrstvo za kulturo ali ministrstvo za umetnost?

Levi ekstremisti napadajo novo ministrico, da uničuje kulturo v Sloveniji in da vlada ni bila pripravljena reševati RTV SLO, ko je tej sredi leta zmanjkalo denarja za plače. Najbolj pogost argument je, da je kultura srce naroda in da brez kulture ni naroda. Torej to pomeni, da narod mora 'delati', kulturo če hoče obstati. Ampak preden sprejmemo vse te visoko leteče floskule o kulturi – kaj naj bi kultura sploh bila? Prepričan sem, da mnogi od tistih, ki so jih polna usta kulture, sploh ne poznajo definicije kulture.

V definiciji kulture tako rekoč ne zasledimo umetnosti. Umetnost je v definiciji kulture zajeta posredno v vseh naštetih pojmih. Kaj je torej problem levih ekstremistov, ki rohnijo proti ministrici in vladi?

Nalijmo si čistega vina glede nekaterih stvari. Slovenija ima dva milijona ljudi in to ni dovolj, da bi bili v svetovnem vrhu na vseh ravneh. Niti mnogo večjim narodom v Evropi to ne uspe, pa zato nihče ne bije plati zvona, da bodo ti narodi propadli, ker nimajo kulture. Da ne govorimo o manjših narodih, ki jih ima Evropa kar nekaj, pa se povsem lepo razvijajo in živijo.

Življenje in ekonomija globalnega sveta je preveč kompleksna, da bi katerikoli narod imel dovolj ljudi, da bi bil vrhunski na vseh področjih. Zato so mnogi narodi v svetu in Evropi precej specializirani in nekatere dele kulture, kot je recimo umetnost ali šport ali vojaška kultura, celo zanemarjajo, pa jim zato ne grozi izumrtje.

Zato tako nekulturno obnašanje umetnikov, kot ga ob nastopu te vlade spremljamo v Sloveniji, ni reprezentativno temu, kaj naj bi slovenska kultura bila. Prej predstavlja krik obupa ob soočenju s kruto realnostjo, da če oblast v Sloveniji danes ukine financiranje umetnosti, to ne bo imelo nobenega vpliva na obstoj slovenske kulture.

Paradoksalno, večina umetnosti; ki jo t. i. državni umetniki naredijo, je brez prave vrednosti. Tisti, ki pa delajo umetnost z neko realno vrednostjo, ne potrebujejo državne pomoči.

Drugič, ne bi rekel, če bi se ministrstvo za kulturo imenovalo ministrstvo za umetnost, potem bi nekulturno obnašanje umetnikov lahko še nekako razumel. Ime ministrstva je natančno, gre za ministrstvo za kulturo. Kultura pa je, kot smo videli, zelo širok pojem. Ali govorimo o umetniški kulturi Slovencev, mogoče vojaški, znanstveni ali podjetniški. Kateri del kulture naj Slovenija razvija, da bo slovenstvo cvetelo? Vsega dva milijona ljudi pač ne more razvijati, ker nas preprosto ni dovolj.

Najslabše, kar lahko naredimo, je, da damo denar, ki je v omejenih količinah, nekemu politiku, centralnemu načrtovalcu, da bo on določil, kam je najbolje ta denar vložiti. Prepričani ste lahko, da bi za ta denar dobili obilo kulture korupcije in nepotizma. In to se kaže pravzaprav vsak dan.

Za 120 milijonov evrov, kolikor vas letno stane letno RTV, bi Clint Eastwood v Hollywoodu posnel epski slovenski blockbuster film, prvovrstno umetniško delo, ki bi vam prineslo celo dobiček. Tina Maze, Pogačar, Roglič, Luka Dončić in drugi neverjetni vrhunski športniki, ki postavljajo slovensko kulturo športa v sam svetovni vrh, stanejo manj kot Nika Kovač in CNVOS, ki vam za vaš denar servirajo kulturo politične demagogije in nazadnjaštva.

In to je bistvo celotne debate. Svet je preveč kompleksen in resursi preveč omejeni, da bi lahko financirali vse in da bi kdorkoli lahko razumel, kam naj se vloži denar, da bi dobili maksimalni izplen. Vsekakor pa je jasno, da bi politika, ki bi delila pogačo, zagotovo zgrešila cilj. Še vedno ga je in vedno ga tudi bo.

Zahodu je vedno uspelo neverjetno in najbolje, ko je naša kultura gojila kulturo zaupanja posamezniku, da naredi, kot misli, da je prav. Ne pa takrat, ko je gojila kulturo favorizma na račun tujega denarja (socializem), kar ni prineslo ne vrhunskih dosežkov in ne trajnosti.

Če želite videti kontrast tega, si poglejte bivšo Jugoslavijo, ki ima na eni strani polno gnijočih betonskih monumentalnih socialističnih skulptur, financiranih s strani komunističnih oblasti, ki jih nihče ne pozna, na drugi strani pa glasbo in druga povsem z zasebnimi sredstvi ustvarjena umetniška dela, ki ironično asociirajo na socialistično, državno plansko, bivšo propadlo zgodovino.

Sklep je jasen. Na dolgi rok šteje samo vrhunsko delo in socialistične bližnjice pri tem niso mogoče. Ministrica naj reže umetniške programe in pušča ljudem denar v žepih, da sami financirajo samo to, kar je vrhunsko. Nobenega dokaza namreč ni, da bi povprečen ljubljanski birokrat na ministrstvu za kulturo imel kaj boljši okus za umetnost kot pa povprečen Slovenec.