Kongresa levoliberalcev ver. 4.0 in 5.0: Golobov AmWay pristop in Šarčev program iz obupa

S kongresoma Golobovega Gibanja Svobode ter Šarčevega LMŠ-ja je predvolilna kampanja v Sloveniji končno začela vstopati v svojo najbolj intenzivno fazo. Oba dogodka sta imela kar nekaj poudarkov, ki bodo nakazali pristop do kampanje s strani obeh levo-sredinskih strank enodnevnic. Robertu Golobu je v prvi vrsti delal družbo ljubljanski župan Zoran Janković, Marjan Šarec pa je bil v bitki za politično preživetje tokrat prisiljen predstaviti politični program s konkretnimi političnimi obljubami.

Kongresa Golobovega Gibanja Svobode ter Liste Marjana Šarca v svoji osnovi nista pokazala nič kaj novega. Slovenska leva sredina je vedno sredinska ravno toliko, da na limanice uspe zbobnati dovolj neopredeljenih sredinskih volivcev, pri čemer je sredinskost seveda le v navednicah, bolj nekakšna vaba. Morda sopomenka kot npr. kulturno katolištvo Marjana Šarca, ali pa splošni družbeni progresivizem po modelu LDS-a, na kar namiguje Robert Golob.

Na kongresu Roberta Goloba se je jasno videlo, da je vse podrejeno likanju nekakšne zmerne in profesionalne politične agende. Da bi se stranka lažje izognila očitkom, da je nekakšen one-man-band kot Šarčev predvolilni nastop pred štirimi leti, pa so njena stališča podkrepljena s kar dvema dokumentoma, tako volilnim programom kot programsko vizijo, kar naj bi celotni stranki dajalo večjo kredibilnost.

Golobova stranka se je s tem morda izognila delu očitkov, a njena predvolilna konvencija je nakazala na drugo težavo. Zoran Janković je že s svojo prisotnostjo v prvi vrsti na kongresu skorajda povsem zasenčil govorno zelo medlega Goloba. Težave glavnega Janševega izzivalca v javnosti pa so se še povečale, ko se je izkazalo, da se kader njegove stranke sestoji iz bivšega kadrovskega bazena Pozitivne Slovenije (nekdanja novinarka POP TV Tamara Vonta), članov kadrovskega bazena Radiotelevizije Slovenija (radikalno leva novinarka Mojca Šetinc Pašek), bivših poslancev Stranke Alenke Bratušek (Mirjam Bon Klanjšček) ter nepovezanih levih poslancev iz trenutne sestave DZ (Jurij Lep ter Janja Sluga).

Nekaj bolj politično ''nevtralnih'' kandidatov, kot sta nekdanji novogoriški župan Matej Arčon ter npr. izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak je tu očitno prisotnih kot volilno vabljivi, sredinski, preudarni, zmerni element stranke.

Leva sredina v Sloveniji vedno cilja na bivši LDS-ov volilni bazen, pri čemer je verjetno potrebno poudariti, da je bilo takratno volilno telo Janeza Drnovška bolj pro-evropsko, pro-zahodno ter tržno gospodarsko naravnano.

Ekipa zelo na levi, z zamero do nasprotnega pola

Golob očitno igra na že večkrat ''prežvečeno'' in ''pogreto'' zgodbo na levici. Leva sredina v Sloveniji vedno cilja na bivši LDS-ov volilni bazen, pri čemer je verjetno potrebno poudariti, da je bilo takratno volilno telo Janeza Drnovška bolj pro-evropsko, pro-zahodno ter tržno gospodarsko naravnano. Golob vseeno s svojim programom delno cilja na to noto, saj npr. v programu napoveduje pro-evropsko mednarodno politiko, tehnološko in kapitalsko prijazne razvojne politike, digitalizacijo, finančno vzdržno pokojninsko reformo, prenovo sistema štipendij, interventni zakon za ureditev zdravstva, itd.

Toda Golobova velika težava leži drugje. Sicer nedvomno pohvalno, da gre na volitve s pripravljenim programom, kar ga nedvomno dela drugačnega od Šarca, ki je takrat s svojim ''neprogramom'' oz. odsotnostjo le-tega izpadel neresno. Toda Golobov problem leži v tem, da volivci morda ne bodo kupili vseh obljub od razvojnih do zdravstvenih politik, ki naj bi jih izvajal nekdo, ki še do pred nekaj meseci ni imel ne stranke ne ekipe, njegov tim pa predstavljajo bivši ali odsluženi politiki prejšnjih levih strank. In da bo težava še večja, jih od omenjenih velik del kot kaže ni sposoben sredinskega sodelovanja, ampak politično stoji ideološko zelo na levi z zamero do nasprotnega pola.

Kot se je duhovito izrazil politični komentator Mitja Iršič, ki je vse skupaj primerjal s t.i. piramidno shemo: ''Zgleda, da Golobov AmWay stil rekrutiranja novih kandidatov v resnici deluje po sistemu: dva, ki imata zamero do desnice in predvsem Janše predstavita in jamčita za tretjega, ki ima zamero do desnice in predvsem Janše.''

Kongres maziljenca s pretečenim rokom trajanja

Kaj pa Marjan Šarec, politični maziljenec izpred štirih let? Dejstvo, da je g. Šarec šele sedaj predstavil program, ter da je le-ta formalno podobno ''progresivno-liberalno-zelen'' kot Golobov, le bistveno manj dodelan, kajti stranka je več kot očitno kadrovsko podhranjena ter v stiski, kaže na to, kako sta si oba pristopa podobna. Vseeno pa se zdi, da je danes nesrečni Šarec pred štirimi leti dve stvari razumel bolje kot Golob: na sceno je vstopil prej kot njegov današnji posnemovalec, poleg tega pa si ni želel popolnoma zapreti vrat do bolj desno čutečih volivcev. Golob se je predvolilni zabavi priključil relativno pozno ter obenem nepremišljeno že na svojih prvih t.i. javnih tribunah ''izganjal fašiste'' ter nasprotnikom nič kaj dialoško žugal s pestjo.

Golobovo slalomiranje med navidezno ''sredinskostjo'' ter pritiski levega političnega ozadja ter strank koalicije KUL bo kot kaže prva zgodba volitev na levem polu. In kot je to Golob morda delno že nakazal z neformalno podporo Janševemu mirovnemu obisku v Kijevu, bo pri njegovemu nastopu vse podrejeno temu, da dovoljšni del državljanov prepriča, da je kljub vsej politični prtljagi ter patronatu Zorana Jankovića, nekdo, ki (lahko) predstavlja nekakšno normalnost oz. zmernost.

A, če je Marjana Šarca politično ozadje zavrglo in je sedaj politični postrešček, ki se z zadnjimi močmi drži praga parlamenta, bomo pri Robertu Golobu šele videli koliko prtljage je prinesel s seboj oz. koliko političnih okostnjakov od LDS-a, do Pozitivne Slovenije ter Stranke Alenke Bratušek bo še popadalo iz njegovih kovčkov. Šele ko se bo volilna tekma razgrela, bodo volivci lahko ocenili, ali bo kandidat Robert Golob lahko obdržal avro zmernosti, ali pa se bo uklonil pritiskom iz ozadja ter konkurentom ''lepo v pravi levi maniri'' začel ponovno groziti z bojem ''proti fašizmu'' ter nasploh vsem, ki mu niso po volji grozeče žugati s pestjo …