Levica na vsak način hoče volitve takoj, tu in zdaj – se jim to na koncu lahko maščuje?

Privzeta profilna slika
Rajko Podgoršek
Foto: Eva Gajšek
Pred enim tednom sem v članku objavljenem 21. marca napovedal, da je levi pol obrnil ploščo in začel z gradnjo imidža vodilne stranke na levici, t.j. Socialnih demokratov in njihove predsednice Tanje Fajon za redne volitve naslednje leto. Črnilo na papirju se še ni dobro posušilo oz. računalniška tipkovnica se od vsega tipkanja še ni dodobra ohladila, ko je Igor Zorčič isti dan zvečer že napovedal revizijo sodelovanja v koalicijski partnerici SMC. Nato je takoj naslednji dan 22. marca odjeknila novica, da levi ''odpadniki'' iz SMC-ja in osamljeni strelec iz DeSUS-a ustanavljajo novo poslansko skupino, in celotna slovenska javnost je bila zopet kot že ničkolikokrat doslej na trnih, ko smo ugibali, kaj bo nova parlamentarna struktura pokazala ob interpelaciji proti kulturnemu ministru Vasku Simonitiju.

Interpelacija se je za Vaska Simonitija in Vlado na koncu dobro iztekla, ministrov izvrstni retorični nastop pa je, kot je to na Požareportu duhovito opisal kolumnist Boštjan M. Turk, dal vtis, da je ''Interpelacija zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija izpadla tako, kot bi jo zrežirali v samem Zboru za republiko, ki bi mu predsedoval – nihče drug kot interpelirani minister Simoniti''. A vendarle je dogajanje prejšnjega tedna slovenski javnosti sporočilo nekaj več.

Zdi se, da ihte na levici nič ne more omajati, še celo prihajajoči tretji val, napovedano novo zaprtje države ter prošnje, naj se opozicija vendarle ne igra z zdravjem ljudi ne. Nič ne pomaga, opozicija hoče volitve takoj sedaj, morda še toliko bolje brez predvolilne kampanje, v stilu pojdimo na volišča kar tako ''na suho'', če pa bi se epidemijo dalo izkoristiti za manipulacije s štetjem glasovnic, tudi prav.


Posnetek komentarja Rajka Podgorška je na voljo na koncu prispevka.




Ravnanje opozicije, ki noče počakati niti na poletje, ko naj bi glede na zadnje napovedi s precepljenostjo populacije lahko začeli odločneje sproščati ukrepe in takrat skupaj dorekli pot do naslednjih volitev, je iz vidika politične taktike dejansko popolnoma nerazumljivo.

Pametna leva - še posebej levo-sredinska - opozicija bi se dejansko na področju boja z epidemijo že zdavnaj postavila v položaj polne kooperativnosti sodelovanja z vlado na področju epidemioloških ukrepov ter s ciljem dokazati sposobnost lastnega resnega vodstvenega potenciala pograbila vse pobude za politične pogovore. Na tak način bi sami sebe izgradili kot relevantno in močno politično alternativo s konkretnim dometom na volitvah, ki bi segal globoko na sredino.

Tako pa smo bili prejšnji teden priča bojkotu posveta pri predsedniku države s strani tako ga. Fajonove kot ga. Bratuškove, s čimer je predvsem prva zamudila idealno priložnost, da se diferencira in distancira od trdega opozicijskega krila, ki vključuje tako komunistično Levico kot samozvanega ''katolika'' Šarca.


Preprosto kot pasulj


Je pa obdobje zadnjih sedmih dni naplavilo še eno idejo levega političnega tabora; omenjenemu opozicijskemu združenju, skrpanem iz vseh političnih vetrov, želi dodati še nekdanjo 'šamanko', 'strokovnjakinjo za hojo po žerjavici' ter med drugim tudi evropsko komisarko za promet v Junckerjevi komisiji, Violeto Bulc. Trenutno še članica SMC-ja naj bi po nekaterih informacijah snovala prevzetje skupine nepovezanih poslancev skupaj z Igorjem Zorčičem in Juretom Lebnom na čelu ter formiranje nove levo-sredinske stranke.

Naši južni bratje bi takšni logiki rekli ''preprosto kot pasulj''. Na hitro izsilimo volitve, na soočenjih znova (!) vso vsebino zreduciramo na skupni imenovalec 'zaklinjanja proti vstopu v Janševo vlado', za bodočo koalicijo ''namontiramo''  nekaj povsem novih ''sredinskih''  strank in nova leva neoperativna vlada je tu. Virus in njegovi ''valovi'' ter prihajajoča nuja gospodarskih reform, to nikogar ne briga!
Dogajanje zadnjega tedna je prineslo novo poglavje v kalvariji strank SMC ter DeSUS ter nas vse skupaj ironično pripeljalo še bližje predčasnim volitvam, ki si jih glede na težko epidemiološko situacijo v resnici nihče ne bi smel želeti.

Dejstvo, da levi pol noče počakati, da bi epidemija izzvenela oz. da bi se do konca leta s širokim alternativnim političnim programom soočili z Janezom Janšo, kaže na dve možni razlagi. Prva je ta, da vodstvo mrež globoke države, pa najsi bo to Gregor Golobič ali pa Milan Kučan ali pač nekdo tretji, ne premore več operativnosti in idej, kako v 21. stoletju učinkovito voditi državo. Kot je zapisal Rado Pezdir, se 'počasi selijo v peto amatersko ligo'. Druga razlaga pa je preprosto realna možnost, da se bojijo, da bi ob eventuelnem obvladanju epidemije ter razkritju lastne opozicijske nesposobnosti, ki traja že celo leto, pred nemajhnim delom javnosti Janez Janša in njegova nova četrta vlada na koncu vendarle obveljala za bolj racionalno izbiro.

Nazadnje je namreč celo v ''levem ideološkem mehurčku'', imenovanem Studio City, Marcel Štefančič provokativno soočil Marjana Šarca: ''Očitno niste dovolj privlačni, niste dovolj dobra alternativa … očitno ne nudite dovolj dobrih pogojev za delo.''. Nakar je g. Šarec odgovoril: ''Ja, ali jih Janez Janša potem nudi dovolj dobre?''  In voditelj je lahko samo še ugotovil: ''Očitno''. Če pa do istih zaključkov pridejo tudi številne ostale sredinske stranke, ki imajo svoje lastne načrte, se lahko levemu polu to obupno ''navijanje'' za čim prejšnje predčasne volitve, kjer bi bivša 'KUL-koalicija' na hitro pobrala večino, lahko povsem poruši.

Alternative na sredini


Poglejmo nekaj primerov. Imamo Dobro Državo, po anketah ne tako šibko izven-parlamentarno stranko povsem brez ''sponzorjev'' iz ozadja, ki se že dolgo bori za prepoznavnost. Prejšnji teden je stranka npr. dala pobudo za presojo ustavnosti predvolilnega soočanja neparlamentarnih kandidatov na RTV Slovenija. Dr. Bojan Dobovšek je daleč preveč samosvoj, da bi tiho sprejel rovarjenje bivših 'KUL-ovcev' ter ''šamanov'' po širši sredini.

Tudi Gibanje Povežimo Slovenijo, ki ga med drugim koordinira dolgoletna članica Zelenih, ustanoviteljica združenja ekošol dr. Nada Pavšer, ne bo dopustilo, da jim bo Jure Leben kar tako, brez dela na terenu in z imaginarno listo speljal sredinsko volilno telo. Tu so še ostali – Pirati Rolanda Benjamina Vaz Ferreire, Novi Socialdemokrati Andreja Magajne; stranke, ki delajo na terenu in so vse po vrsti morda celo dokaj levo-sredinske, a se ne bodo pustile zvleči v izsiljeno skrpano levo koalicijo ter tako v dobro ''Stricev'' uničiti lastno strankarsko strukturo. Za res jasno odločitev pa lahko omenjene stranke nazadnje na koncu povprašajo povsem svežo sredinsko in prepoznavno Aleksandro Pivec in njeno Našo deželo.

Če povzamemo, je dogajanje zadnjega tedna tako prineslo novo poglavje v kalvariji strank SMC in DeSUS ter nas vse skupaj ironično pripeljalo še bližje predčasnim volitvam, ki si jih glede na težko epidemiološko situacijo v resnici nihče ne bi smel želeti.

Še dodatno zvišana temperatura v slovenskem političnem ekonom loncu pa je kljub temu bila dobra vsaj za nekaj. Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o slovenski spravi je šla mimo relativno mirno ter sprožila dokaj pozitivne in dialoške odgovore. Morda pa je še čas, da se npr. Tanja Fajon pa še kdo prepriča o smotrnosti dolgoročne graditve dialoga? Dialogos, nov multimedijski projekt Domovine, že čaka …..

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

[Video - Odmev tedna] Dr. Sebastjan Jeretič: »To je vlada laži«
  • 21. 03. 2025
Pridobitve, koristi ter trdni gospodarski in politični temelji EU
  • 17. 04. 2025
Kaj storim jaz?
  • 16. 04. 2025