Macron bi rad v Listino EU o temeljnih pravicah vnesel pravico do splava in do obrambe okolja
S prvim januarjem je Francija od Slovenije prevzela predsedovanje Svetu EU. A dejansko se je francosko predsedovanje zares začelo šele danes. Z govorom pred Evropskim parlamentom ga je namreč tudi uradno predstavil francoski predsednik Emmanuel Macron.
Če je bilo slovensko predsedovanje osredotočeno na razvojne preboje in pri tem tudi zelo uspešno, pa se zdi, da ima francosko predsedovanje bistveno drugačne cilje. Kot namreč izhaja iz govora francoskega predsednika Macrona, bodo v tem času bistveno bolj izpostavljene ideološke teme in tudi sama razvojna prihodnost EU.
Pri tem Francije nikakor ne čakajo lahki izzivi. Hkrati na vzhodu Evrope grozi rusko-ukrajinski konflikt, ki bi lahko v kaos potegnil tudi mnogo širše območje. Dodatno težavo za francoskega predsednika ob tem pomenijo tudi aprilske volitve v Franciji. Prav lahko se namreč zgodi, da bo ob koncu francoskega predsedovanja državno politiko obvladovala povsem druga politična garnitura.
Prav zato je bila današnja naloga francoskega predsednika dvojno zahtevna. V prvi vrsti je moral zadovoljiti apetite evropske javnosti, ki si od predsedovanja ene od dveh najvplivnejših članic unije obeta veliko. Po drugi strani pa je moral misliti tudi na to, kako bo njegove napovedi sprejela domača javnost.
Zaradi bližajočih se volitev je Francija svoje predsedovanje že vnaprej načrtovala tako, da se bo večina pomembnih dogodkov odvila v prvih treh mesecih predsedovanja.
Ena od najbolj pričakovanih tem, o kateri je bilo govora na današnji razpravi, je bil ukrajinsko-ruski konflikt.
"Evropa je danes soočena z naraščajočo napetostjo na naših mejah," je o tem dejal Macron in poudaril, da moramo kot Evropejci "skupaj postaviti lastne zahteve in se postaviti v položaj, da jih uveljavimo."
Marsikoga je namreč presenetilo dejstvo, da sta se tako ZDA kot Rusija pri pogajanjih glede konflikta izognili tako mnenju EU kot Ukrajine, čeprav ju konflikt močno zadeva. Zato bi si morala Evropa po Macronovem mnenju prizadevati za nov pakt o kolektivni varnosti, ki bi jo uvrstil kot pomemben faktor ob bok ZDA in Rusije. Kajti EU se, ko gre za obrambo, nikakor ne more "zadovoljiti le z odzivom na mednarodne krize", temveč jih mora tudi "predvideti" in si prizadevati za "strateško neodvisnost".
Ob tem je Macron napovedal tudi prizadevanja za reformo schengenskega območja, kar bi preprečilo nezakonite migracije: "Zaščititi moramo naše zunanje meje" z "medvladnimi silami za hitro posredovanje" in "z gradnjo partnerstev z državami izvora in tranzita za boj proti tihotapskim mrežam in učinkovito politiko vračanja."
Francija ob tem napoveduje, da bosta osrednji območji francoske pozornosti zlasti Severna Afrika in Zahodni Balkan.
A ne le varnost in obvladovanje migracij. Macron je veliko pozornost požel tudi z napovedjo, da bo EU bistveno odločneje pristopala do ideoloških tem, kot so vladavina prava, pravica do splava in varstvo okolja.
"Vladavina prava je naš zaklad" je ob tem dejal Macron, ki pa je bil pri svoji napovedi tudi nekoliko dvoumen, saj je ob tem omenil tudi to, da imajo države članice vso pravico do tega, da vladavino prava uveljavljajo v okviru svojih pravosodnih sistemov. Te lahko vlade povsem legitimno tudi spreminjajo. Vendar pa na način, ki ne dovoljuje, da bi se vrnili v vladavino totalitarnih režimov.
Pomembno sporočilo je imel francoski predsednik tudi za nasprotnike splava, saj se je zavzel za njegovo vključitev v Listino EU o temeljnih pravicah. Skupaj z njo naj bi vanjo vpisali tudi pravico do obrambe okolja.
Prav tako si bo Macron prizadeval, da bi se EU še aktivneje vključila v boj proti podnebnim spremembam. V govoru je tako poudaril, da mora Evropa "preiti od besed k dejanjem in preoblikovati našo industrijo z vlaganjem v nove tehnologije", da bi preprečila podnebne spremembe.
Pričakuje se, da bodo grozeče podnebne spremembe dale močan pečat tudi francoski predsedniški kampanji, zato gre pričakovati velik angažma dosedanjega predsednika za konkretne zaveze na tem področju.
Če je bilo slovensko predsedovanje osredotočeno na razvojne preboje in pri tem tudi zelo uspešno, pa se zdi, da ima francosko predsedovanje bistveno drugačne cilje. Kot namreč izhaja iz govora francoskega predsednika Macrona, bodo v tem času bistveno bolj izpostavljene ideološke teme in tudi sama razvojna prihodnost EU.
Pri tem Francije nikakor ne čakajo lahki izzivi. Hkrati na vzhodu Evrope grozi rusko-ukrajinski konflikt, ki bi lahko v kaos potegnil tudi mnogo širše območje. Dodatno težavo za francoskega predsednika ob tem pomenijo tudi aprilske volitve v Franciji. Prav lahko se namreč zgodi, da bo ob koncu francoskega predsedovanja državno politiko obvladovala povsem druga politična garnitura.
Prav zato je bila današnja naloga francoskega predsednika dvojno zahtevna. V prvi vrsti je moral zadovoljiti apetite evropske javnosti, ki si od predsedovanja ene od dveh najvplivnejših članic unije obeta veliko. Po drugi strani pa je moral misliti tudi na to, kako bo njegove napovedi sprejela domača javnost.
Zaradi bližajočih se volitev je Francija svoje predsedovanje že vnaprej načrtovala tako, da se bo večina pomembnih dogodkov odvila v prvih treh mesecih predsedovanja.
Grozeči ukrajinski konflikt
Ena od najbolj pričakovanih tem, o kateri je bilo govora na današnji razpravi, je bil ukrajinsko-ruski konflikt.
"Evropa je danes soočena z naraščajočo napetostjo na naših mejah," je o tem dejal Macron in poudaril, da moramo kot Evropejci "skupaj postaviti lastne zahteve in se postaviti v položaj, da jih uveljavimo."
Marsikoga je namreč presenetilo dejstvo, da sta se tako ZDA kot Rusija pri pogajanjih glede konflikta izognili tako mnenju EU kot Ukrajine, čeprav ju konflikt močno zadeva. Zato bi si morala Evropa po Macronovem mnenju prizadevati za nov pakt o kolektivni varnosti, ki bi jo uvrstil kot pomemben faktor ob bok ZDA in Rusije. Kajti EU se, ko gre za obrambo, nikakor ne more "zadovoljiti le z odzivom na mednarodne krize", temveč jih mora tudi "predvideti" in si prizadevati za "strateško neodvisnost".
Ob tem je Macron napovedal tudi prizadevanja za reformo schengenskega območja, kar bi preprečilo nezakonite migracije: "Zaščititi moramo naše zunanje meje" z "medvladnimi silami za hitro posredovanje" in "z gradnjo partnerstev z državami izvora in tranzita za boj proti tihotapskim mrežam in učinkovito politiko vračanja."
Francija ob tem napoveduje, da bosta osrednji območji francoske pozornosti zlasti Severna Afrika in Zahodni Balkan.
Sprememba listine EU o temeljnih pravicah
A ne le varnost in obvladovanje migracij. Macron je veliko pozornost požel tudi z napovedjo, da bo EU bistveno odločneje pristopala do ideoloških tem, kot so vladavina prava, pravica do splava in varstvo okolja.
"Vladavina prava je naš zaklad" je ob tem dejal Macron, ki pa je bil pri svoji napovedi tudi nekoliko dvoumen, saj je ob tem omenil tudi to, da imajo države članice vso pravico do tega, da vladavino prava uveljavljajo v okviru svojih pravosodnih sistemov. Te lahko vlade povsem legitimno tudi spreminjajo. Vendar pa na način, ki ne dovoljuje, da bi se vrnili v vladavino totalitarnih režimov.
Pomembno sporočilo je imel francoski predsednik tudi za nasprotnike splava, saj se je zavzel za njegovo vključitev v Listino EU o temeljnih pravicah. Skupaj z njo naj bi vanjo vpisali tudi pravico do obrambe okolja.
Preberite še: Roberta Metsola, nova predsednica evropskega parlamenta: pro-life progresivka iz konservativnih vrst
Podnebje: vroča predvolilna tema
Prav tako si bo Macron prizadeval, da bi se EU še aktivneje vključila v boj proti podnebnim spremembam. V govoru je tako poudaril, da mora Evropa "preiti od besed k dejanjem in preoblikovati našo industrijo z vlaganjem v nove tehnologije", da bi preprečila podnebne spremembe.
Pričakuje se, da bodo grozeče podnebne spremembe dale močan pečat tudi francoski predsedniški kampanji, zato gre pričakovati velik angažma dosedanjega predsednika za konkretne zaveze na tem področju.
Zadnje objave
Od torka cenejši dizel in kurilno olje, bencin nekoliko dražji
31. 8. 2026 ob 14:48
Goloba bo zaradi 'janšistov' še bolela glava
31. 8. 2026 ob 13:00
Zakaj bi se trudili z zbiranjem podpisov, ko pa imajo ustavno sodišče?
31. 8. 2026 ob 12:01
Katja Kokot: Največja napaka v politiki je biti povprečen
31. 8. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Kaj opredeljuje posameznika
31. 8. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (6/10): Izjemne delovne ekipe na terenu
30. 8. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
AVG
31
Festival Tartini: »Od Händla do galantnega stila«
19:30 - 21:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
SEP
04
7. Slovenski večer v Celovcu
19:00 - 22:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
5 komentarjev
Franci
Diktatorček piškotek govori o vladavini prava.
rasputin
Nek italijanski psihiater je dejal, da je bil Macron zlorabljen kot mladoleten s strani svoje pedofilske sedanje žene, ki je bila tedaj njegova učiteljica. Prikovala ga je nase in ga ima še danes v krempljih. V bistvu bi morala sedeti zaradi pedofilije. Upam, da bo Macron kdaj spoznal, da je zlorabljen in bo zapustil staro čarovnico in si naredil normalno družino.
korosec.france
Še en Antikrist. Za Bidenom.
Bo papež Frančišek podprl tudi tega Zlodja?
BARBARA RAKUN
Mefisto,bravo! Pa kdo je on,da bo odločal,kdo bo živel in kdo ne? Vsak ima pravico do življenja,zagotovo pa on kot hinavski,potuhnjen,zlizan in škodljiv ne more govoriti o tem.
MEFISTO
Macron lahko tako lahkotno razpravlja o abortusu, saj stari mami, ki jo servsira, ne bo nikoli treba razmišljati o splavu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.