Magično, čarobno, pravljično… božič!
Praznovanje božiča se odvija med bliščem potrošnje in iskanjem duhovnega. Na eni strani potrošnja in decembrski nakupi, na drugi pa vera in jaslice. V dvomu kaj izbrati, predlagam, da kar oboje... s smislom za vključevanje in poznavanjem vsebine praznika.
Božični prazniki so pred vrati. Spremljajo jih obdarovanje, voščila z lepimi željami in druženje z dragimi osebami. Oglasi nam ponujajo praznike kot »magične« ali »čarobne« ali »pravljične«.
Pri vsem tem pred-prazničnim dogajanjem se mi postavlja nekaj vprašanj.
V Italiji je pred nekaj dnevi nastal vihar v kozarcu vode, ko se je ravnatelj neke šole blizu Milana določil, da ne bodo praznovali božiča, ampak bolj politično korekten »praznik zime«. Jezus v jaslicah lahko koga moti, zato po ravnateljevem mnenju ni primeren ... ameriški božiček v rdeči obleki z belo brado, ki prinaša darila, pa je bil ocenjen kot primeren.
Za vernike je božič praznik Kristusovega rojstva, za nekoga ki ne veruje, pa je to praznik družine ali lučk ali preprosto dan brez službe. Praznujmo ta dan povezano, sproščeno in z mislijo, da se je zgodilo nekaj velikega, lepega in pomembnega na kar se velja spominjati.
Darila, bogata praznična miza, drevo in voščila so seveda del praznika in jih ne smemo izločiti, ampak vključiti v sam praznik. Pri tem pa je pomembno, da še vedno ohranimo bistvo božiča.
Božični prazniki so pred vrati. Spremljajo jih obdarovanje, voščila z lepimi željami in druženje z dragimi osebami. Oglasi nam ponujajo praznike kot »magične« ali »čarobne« ali »pravljične«.
Pri vsem tem pred-prazničnim dogajanjem se mi postavlja nekaj vprašanj.
- Zakaj božiču pravimo tudi božični prazniki, če je samo eden? In traja samo en dan? Verjetno se ne zavedamo, da termin »prazniki«, v množinski obliki, prihaja iz cerkvenega koledarja, kjer so z božičem vsebinsko povezani še drugi prazniki, ki imajo tudi velik pomen in nas spominjajo na točno določene zgodovinske dogodke ter nam ponujajo vsebinsko zelo bogate iztočnice za razmislek in za praznovanje. To so sveti večer (24. decembra), Jezusovo rojstvo na božični dan, prvi diakon in mučenec sv. Štefan (26. decembra), sveta družina, nedeolžni betlehemski otroci, god sv. Silvestra, novo leto in na koncu Gospodovo razglašenje ali sveti trije kralji. To pa so prazniki. In jih ni niti tako malo!
- Kaj je pri božiču praznično in čarobno? Mantra čarobnosti v bistvu se mi zdi precej moteča, ker za božič ne gre za čarovnijo snežink ali nekega magičnega prahu, ampak za pomemben verski praznik, ki je neločljiv od svoje vsebine: Kristusovega rojstva. Če mu to vzamemo, kaj potem naj bi sploh praznovali? Ta dan ima izreden verski pomen. Prav tako to ni zgodbica, pravljica, mit ali bajka, ampak zgodovinski dogodek. Za vernika celo pomeni priložnost za duhovno pripravo, razmislek in praznovanje.
Jezus v jaslicah lahko koga moti, zato po ravnateljevem mnenju ni primeren ... ameriški božiček v rdeči obleki z belo brado, ki prinaša darila, pa je bil ocenjen kot primeren.
V Italiji je pred nekaj dnevi nastal vihar v kozarcu vode, ko se je ravnatelj neke šole blizu Milana določil, da ne bodo praznovali božiča, ampak bolj politično korekten »praznik zime«. Jezus v jaslicah lahko koga moti, zato po ravnateljevem mnenju ni primeren ... ameriški božiček v rdeči obleki z belo brado, ki prinaša darila, pa je bil ocenjen kot primeren.
- Božič je družinski praznik? Če na ulici vprašate ljudi, kaj menijo o božiču in kakšen praznik je to, bomo v večini primerov slišali, da je to družinski praznik, ker se takrat vsa družina zbere ob praznični mizi polni dobrot in potem odpirajo darila ob smrekici. Zanimivo je, da mnoge družine še vedno ob smerkici postavljajo jaslice... Da, božič je praznik Kristusovega rojstva in kot vsako rojstvo je to družinski praznik.
Za vernike je božič praznik Kristusovega rojstva, za nekoga ki ne veruje, pa je to praznik družine ali lučk ali preprosto dan brez službe. Praznujmo ta dan povezano, sproščeno in z mislijo, da se je zgodilo nekaj velikega, lepega in pomembnega na kar se velja spominjati.
Darila, bogata praznična miza, drevo in voščila so seveda del praznika in jih ne smemo izločiti, ampak vključiti v sam praznik. Pri tem pa je pomembno, da še vedno ohranimo bistvo božiča.
Zadnje objave
Grčija zaključuje eno najtežjih gospodarskih poglavij
20. 7. 2026 ob 13:13
Predsodki o velikih družinah
20. 7. 2026 ob 12:00
Vzpon Islamske države (2. DEL): Abu Musab al Zarkavi – iz ene skrajnosti v drugo
20. 7. 2026 ob 9:00
Kritika in izključevanje
20. 7. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (1/10): Zgodba o sadovnjaku s kvadrovci in sto kubikih peska
19. 7. 2026 ob 19:00
Kalimera, Grčija
19. 7. 2026 ob 17:35
Županske volitve v Ljubljani – to bi naredili v Švici
19. 7. 2026 ob 16:00
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon Islamske države (2. DEL): Abu Musab al Zarkavi – iz ene skrajnosti v drugo
20. 7. 2026 ob 9:00
Kako smo zidali hiše (1/10): Zgodba o sadovnjaku s kvadrovci in sto kubikih peska
19. 7. 2026 ob 19:00
Kalimera, Grčija
19. 7. 2026 ob 17:35
Prihajajoči dogodki
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.