Zakaj motite naše shode, če mi vaše parade ponosa pustimo čisto na miru?

Na Grajskem trgu v Mariboru se je danes zbrala množica družin, otrok, staršev, starih staršev in podpornikov življenja. Letošnji Pohod za življenje je potekal pod geslom »Srce bije že 22. dan po spočetju«, med udeleženci pa je bilo čutiti predvsem eno sporočilo, in sicer, da življenje ni problem, ampak dar. Udeležence je nagovoril tudi nekdanji kapetan NK Maribor Marcos Tavares, ki je poudaril pomen družine, ljubezni in odgovornosti do otrok.

Mariborski Grajski trg danes ni bil prostor politične praznine, ampak prostor otroškega smeha, balonov, družin in jasnega sporočila, da ima vsako življenje vrednost. Pohod za življenje, ki se je začel ob 10. uri na Grajskem trgu, je v središče Maribora pripeljal ljudi, ki verjamejo, da se človeško življenje ne začne šele takrat, ko je družbeno sprejemljivo, načrtovano ali udobno, ampak že ob spočetju.

Organizatorji so letošnji pohod naslovili z mislijo 'Srce bije že 22. dan po spočetju.' In prav ta stavek je bil rdeča nit dogajanja – opozoriti družbo, da nerojeni otrok ni abstraktna razprava, ni 'tema', ni 'ideološko vprašanje', ampak konkretno človeško življenje, ki samo sebe ne more braniti.

Med udeleženci ni bilo čutiti jeze, temveč veselje. »Radi imamo življenje, radi imamo družinsko življenje, otroke. Zdi se nam pomembno, da širimo to veselje. Mislim, da ga je v zadnjem času mogoče malo premalo,« je povedala ena izmed udeleženk.

Druga sogovornica, mama več otrok, je materinstvo opisala kot izkušnjo, ki žensko nenehno gradi. »Z vsakim otrokom posebej se mi zdi, da je vsak otrok znova priložnost, novo učenje in tudi spoznavanje sebe. To so same pozitivne izkušnje, ki te osebnostno nadgradijo,« je dejala. Ob tem je dodala, da se z vsakim otrokom povečajo tudi izzivi, a še bolj veselje, povezanost in razigranost v hiši.

V velikih družinah, pravijo udeleženci, ni vedno tišine, je pa veliko življenja. Ena izmed sogovornic je povedala, da ima šest bratov in dve sestri. Njena izkušnja velike družine je zelo pozitivna, predvsem zato, ker je dom po njenem prvo gnezdo vrednot. »Vse moje vrednote izhajajo predvsem iz družine. Dom je primarno gnezdo, kamor se otrok lahko zateče,« je povedala.

Radi imamo življenje, radi imamo družinsko življenje, otroke. Zdi se nam pomembno, da širimo to veselje. Mislim, da ga je v zadnjem času mogoče malo premalo.

Tudi mladi udeleženci so govorili o tem, da si življenja brez bratov in sester ne znajo predstavljati. Marino Hrvulja, ki ima dva mlajša brata, pravi, da je življenje z njima zanimivo in polno. »Naučiš se potrpežljivosti. Doživiš veliko lepega z njimi. Ne predstavljam si vsakdanjega življenja brez njih,« je dejal.

Jeremija Volč prihaja iz še večje družine. Ima pet bratov in tri sestre. »Dnevi so kar polni, nikoli ni dolgčas. Se tudi skregamo, ampak se vedno pobotamo. Ne predstavljam si, kako bi bilo brez njih,« je povedal.

Tavares meni, da je družina temelj človeškega biti  

Poseben poudarek je imel na današnjem pohodu nagovor Marcosa Tavaresa, nekdanjega kapetana NK Maribor in enega najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega nogometa. Tavares, ki je tudi sam oče petih otrok, je udeležencem dal jasno sporočilo: družina je temelj.

»Družina je zame temelj človeškega biti,« je dejal. Po njegovih besedah so ljubezen, veselje, mir in zdravi odnosi tisto, kar človeka gradi od znotraj. »Če imamo zdravo življenje, če imamo ljubezen, veselje in mir, potem imamo srečo,« je poudaril. Posebej se je zahvalil staršem, ki so na pohod pripeljali svoje otroke. Kot je dejal, Pohod za življenje ni namenjen samo ozaveščanju družbe, ampak tudi varovanju lastnih otrok pred zmotami sveta, v katerem odraščajo. »Želimo ozaveščati Slovenijo, da se življenje vredno spoštuje. Ampak želimo predvsem obvarovati naše otroke, naše lastne otroke, ker danes živijo v svetu, kjer poslušajo veliko ljudi. Žal tudi naši otroci niso stoodstotno odporni,« je opozoril.

Tavaresovo sporočilo je bilo zato več kot samo podpora shodu. Bilo je osebno pričevanje človeka, ki dobro ve, kaj pomeni odgovornost. Ne le odgovornost na igrišču, pred navijači in klubom, ampak odgovornost očeta, moža in človeka, ki razume, da se družba začne doma.

Marcos Tavares: »Družina je zame temelj človeškega biti.«

Vučko: Ne napadamo žensk; branimo tiste, ki nimajo glasu

Med udeleženci je bil tudi Andraž Vučko, podpredsednik stranke Straža, ki je poudaril, da Pohod za življenje ni usmerjen proti ženskam, ki so se znašle v stiski, niti proti moškim, ki niso prevzeli odgovornosti. V ospredju je po njegovih besedah nerojeni otrok, ki se sam ne more braniti. »Mi nismo prišli napadat deklet in žensk, ki se odločajo za splav, niti moških, ki so bili recimo neodgovorni. Prišli smo zaščitit edinega v tem sklopu, ki rabi zaščito, ker se sam ne more braniti, ker sam nima glasu, in to je nerojeni otrok.« je dejal Vučko.

Andraž Vučko: »Prišli smo zaščitit edinega v tem sklopu, ki rabi zaščito, ker se sam ne more braniti, ker sam nima glasu, in to je nerojeni otrok.«

Kot pravi, so lahko okoliščine spočetja težke, boleče ali krivične, vendar otrok zanje ni odgovoren. »Lahko je oče slab človek, lahko so pogoji slabi, ampak otrok ni nič kriv. Edini je popolnoma nedolžen v tej zgodbi,« je poudaril. Zavrnil je tudi razlago, da gre pri nerojenem otroku zgolj za 'skupek celic'. Če bi nosečnico nekdo na ulici napadel in bi zaradi tega izgubila otroka, družba po njegovem tega ne bi razumela kot izgubo skupka celic, ampak kot izgubo otroka. »Bili bi prizadeti, žalovali bi za tem, kar ste izgubili. In prav to mi želimo ovrednotiti,« je povedal.

Za Vučka je otrok vedno dar. Ne nekaj, kar si človek izdela po meri ali sprejme samo takrat, ko so okoliščine popolne. »Otrok je vedno Božji dar. Vsako življenje je darilo od Boga,« je dejal. Prav zato ga moti, da se splav pogosto predstavlja kot rešitev, čeprav gre po njegovih besedah za najbolj skrajni odgovor. Tudi kadar je življenje težko, kadar so razmere neurejene ali se starši bojijo prihodnosti, ostaja možnost, da otrok zaživi lepo življenje. »Ko imamo na tehtnici smrt ali vsaj možnost lepega življenja, se moramo vedno odločiti za življenje,« je poudaril.

Od strahu pred prihodnostjo do poguma za življenje

Vučko se je dotaknil tudi trenda, da se mladi vedno pozneje odločajo za družino, včasih pa starševsko potrebo nadomeščajo s hišnimi ljubljenčki. Pri tem ni želel nikogar obsojati, je pa opozoril, da je v ozadju pogosto strah: pred svetom, negotovostjo, stanovanjskim vprašanjem in prihodnostjo. »Mogoče se bojijo v ta svet spraviti otroka, ker vidimo, kakšne so geopolitične situacije, kako težko je priti do stanovanja, do udobja, do tega, kar bi želeli za svojega otroka,« je dejal. A prav otrok, dodaja, človeka ne oslabi, ampak ga okrepi.

Po njegovem otroci iz očeta naredijo močnejšega in sposobnejšega človeka. »Več ko drži moškega v odgovornosti, več bo iz njega nastalo,« je povedal. Oče se zaradi otroka bolj potrudi, dela več, se uči odpovedovanja in odgovornosti. Podobno velja za matere, ki po njegovem v materinstvu odkrijejo še več svojega potenciala. »Ženske ugotovijo, da so zmožne več kot samo učiti se in dobiti dobro službo. Poleg tega so lahko še matere, vzgajajo otroka, mu podajo vrednote in znanje,« je dejal. Družina je po njegovem temelj kulture in družbe, zato je treba mlade spodbujati, ne strašiti.

Shoda se je udeležila tudi Mariborčanka Stanka Tokić. Ko je opazovala otroke, mlade družine in starše, ki so se zbrali na Grajskem trgu, je sporočilo pohoda strnila v en stavek: »Da bi se spoštovalo življenje od spočetja do naravne smrti.« Ob tem je opozorila, da se po njenem prevečkrat spregleda prav nerojenega otroka. »Zakaj ubiti še nerojene otroke?« se je vprašala. Kot pravi, otroke danes ogrožajo že številne druge pasti, od drog in alkohola do iger na srečo in različnih odvisnosti, zato bi morala družba življenje varovati, ne pa ga relativizirati.

Do vprašanja odgovornosti odraslih je bila neposredna. »Če se znaš odločiti za spolnost, poskrbi za otroka, ne pa ga ubiti,« je dejala.

Zakaj hodite protestirati na naše shode?

Pohoda sta se udeležila tudi Alenka Šverc in Zdravko Luketič iz Nove Slovenije. Šverčeva je pohvalila organizatorje, ki po njenih besedah že vrsto let pripravljajo Pohod za življenje in v javni prostor prinašajo veselje do otrok, družine in življenja. »Ko pogledamo na pohod in vidimo toliko otrok in družin, ki se smejijo in so radožive, potem vemo, da je to tisto, kar tudi naša država in naša domovina potrebuje,« je dejala. Po njenem je današnji pohod pokazal veselje do življenja 'od rojstva do smrti' in sprejemanje različnih življenjskih situacij. Ob tem je poudarila tudi pomen družine za prihodnost družbe. »Vsaka družba, ki je spoštovala družino, je prosperirala in se razvijala,« je povedala. Če družba novih generacij ne vzgaja v zdravih etičnih temeljih, po njenem izgublja prihodnost.

Alenka Šverc: »Vsaka družba, ki je spoštovala družino, je prosperirala in se razvijala.«

Prav v otrocih, mladih družinah in novih generacijah pa vidi upanje za Slovenijo. »To življenje in to navdušenje je tisto, kar pelje naprej,« je dejala. Dogajanje na Grajskem trgu so spremljali tudi posamezniki z nasprotnimi transparenti. Zdravko Luketič je povedal, da se je letos nasprotni protest zgodil neposredno ob shodu, zato je do njih tudi pristopil. »Vprašal sem jih, če mi ne hodimo protestirat na njihove pohode, zakaj oni protestirajo proti nam,« je dejal. Kot pravi, ne obsoja osebnih stisk, bolečin ali težkih zgodb žensk, ki so se znašle v najtežjih okoliščinah. Ob tem pa poudarja, da imajo tudi udeleženci Pohoda za življenje pravico javno povedati, da je zanje življenje sveto. »To je v okviru katoliške vere, da je življenje sveto in se ga ne sme dotakniti. Ustava pa vam to zagotavlja.« 

Luketič meni, da je del javnosti o Pohodu za življenje pogosto obveščen enostransko. »Imam občutek, da poslušajo samo en vir informacij,« je povedal in dodal, da odgovornost za razdeljenost nosijo tudi mediji in politika. Po njegovem bi bilo za Slovenijo bolje, če bi se v javnem prostoru izogibali provokacijam in iskali več skupnih točk. »Če želimo biti skupaj, ker moramo biti skupaj, da skupaj uspemo, potem se je treba izogibati stvarem, ki so provokativne.«

Pohod, ki ni bil proti ženskam, ampak za otroke

Današnji Pohod za življenje je zato pokazal dvoje. Prvič, da je v Sloveniji še veliko ljudi, ki o življenju ne želijo govoriti v jeziku relativizacije, ampak v jeziku dostojanstva. In drugič, da pro-life gibanje ne želi biti predstavljeno kot gibanje proti ženskam, temveč kot gibanje za otroka, za mater v stiski, za očeta, ki mora prevzeti odgovornost, in za družbo, ki brez otrok nima prihodnosti.

To so udeleženci ponavljali ves čas in sicer, da niso proti nekomu, ampak za življenje. Za otroka, ki nima glasu. Za mater, ki pogosto potrebuje pomoč, ne pritiska. Za družino, ki jo sodobna družba rada razglaša za zastarelo, čeprav brez nje ne more preživeti nobena skupnost. Na Grajskem trgu danes ni bilo slišati sporočila obupa, temveč sporočilo upanja. Otroci, mame, očetje, stari starši in mladi so s svojo prisotnostjo povedali več kot katerikoli transparent: življenje je vredno. Tudi takrat, ko je težko. Tudi takrat, ko ni načrtovano. Tudi takrat, ko družba išče izgovore.

Za otroka, ki nima glasu. Za mater, ki pogosto potrebuje pomoč, ne pritiska.

Kot so povedali udeleženci: radi imamo življenje. Radi imamo družine. Radi imamo otroke. In prav tega veselja je v Sloveniji očitno še vedno dovolj, da se sliši tudi po mariborskih ulicah.