Matjaž Trošt: Gre za pomanjkanje vizije voditeljev EU

Vodilni evropski politiki svarijo pred koncem schengenskega območja in posledično Evropske unije kot jo poznamo. Hkrati si želijo narediti vse, da do tega ne bi prišlo.

V luči tega je minil tudi včerajšnji sestanek notranjih ministrov v Bruslju. Matjaž Trošt, RTV-jev dopisnik iz Bruslja, v svoji kolumni razmišlja o tem, komu so pravzaprav namenjene izjave o možnosti razpada EU.

Po njegovih besedah strašenje ni namenjeno novinarjem, bralcem in ostalemu "navadnemu" prebivalstvu, temveč je potrebno na svarila gledati kot na poskus vplivanja na spremembe stališč drugih (in tretjih) držav. Preveč je bilo namreč različnih pogledov in medsebojnega obtoževanja med državami članicami EU. V zadnjih mesecih se je retorika vodilnih politikov ter glavnih svetovnih medijev bistveno spremenila. Pogovore o beguncih so zamenjali izredni sestanki o migrantih. Ograje so postale sprejemljive, Orbana nihče več ne označuje za skrajneža.

Evropska unija te krize po Troštovih besedah ne bo rešila z dogovorom o nekaj milijardnemu posojilu. Paradoksalno je že to, da EU za zaščito lastne pridobitve - območje brez notranjih meja - potrebuje državo, ki sploh ni članica, Turčijo.

Dopisnik iz Bruslja v svoji kolumni na MMC  še dodaja, da morebitnega konca ali omejitev schengenskega območja vodilni politiki ne bodo mogli naprtiti migrantom ali beguncem, saj je jasno, kdo v Evropski uniji odloča oziroma kdo bi to moral početi. Gre torej za krizo voditeljstva in vizije.