Mi osvobajamo vse - tudi njihove. Njihove predvsem osvobajamo služb

Pred kratkim je po družbenih omrežjih zaokrožil skeč komika Tilna Artača, ki se ponorčuje iz logike političnega kadriranja nove vlade. Tako v vlogi Roberta Goloba pravi približno takole: "Pravite, da mi tudi kadrujemo. To ni res, oni so zaposlovali samo njihove, vendar mi zaposlujemo predvsem naše. To je velika razlika." Vendar satira nastavlja ogledalo družbi in situacija je zaskrbljujoča.

Odprti pritiski na direktorja NIJZ, da naj odstopi in tako sprosti mesto osebi, ki bo politično bolj ustrezala sedanji vladi, govorijo ravno o tem, da seznami "nepravih" kadrov niso tako nedolžni, kot nas želi prepričati informacijska pooblaščenka. Sami na sebi seveda ne, implikacije in napovedane posledice pa so nekaj grozljivega. Sicer, kot zgodovinarja, me priprava seznamov s strani dedičev avantgarde delavskega ljudstva niti malo ne preseneča. Kajti, kar so dedki počeli s svincem, sedaj poskušajo vnuki početi s političnim pritiskom.

Kajti, kar so dedki počeli s svincem, sedaj poskušajo vnuki početi s političnim pritiskom.

Predstavljajte si, da ste pač eden izmed desetin uradnikov, ki so v zadnjih dveh letih dobili službo v javni upravi. Prijavili ste se na razpis, dobili službo. Ste povprečen javni uslužbenec, ki oddela svojih osem ur v svoji pisarni in to je to. Sedaj pa se boste znašli na nekem seznamu, ki bo predmet obravnave na ravni slovenske vlade s predpostavko, da ste to službo dobili s pomočjo političnih povezav. Morda se s politiko prejšnje vlade celo ne strinjate. Zakaj bi morali biti vi deležni ponovnega pregleda postopka? Zakaj bi se morali zagovarjati? Gre za pritisk na uradnike javne uprave, na javni servis, ki ni nič drugega kot ustrahovanje na rezervo.

Obenem pa Golobova vlada ponovno razkriva nerazumevanje vodenja države, saj država ni privatno podjetje. In volitve niso sovražni prevzem tega podjetja. Država je instrument upravljanja skupnega dobrega. Res publica. In skupno dobro je skupno za vse. In dobro za vse. Tudi za tiste, ki za to vlado niso volili. Javni servis, javna uprava pa niso zaposleni pri predsedniku vlade, ampak so zaposleni pri nas, državljanih. Kolikokrat slišimo z levičarskih ust, da ima oblast v naši državi ljudstvo. To ljudstvo smo mi vsi - tudi tisti, ki so bili zaposleni v javni upravi v preteklih dveh letih. In velika večina ima verjetno pogodbo za nedoločen čas, ki jo je razmeroma težko prekiniti po slovenski zakonodaji. To je ena izmed redkih prednosti zaposlitve v javnem servisu - načelna varnost zaposlitve. Tako, da odpuščanje kar povprek, hvalabogu, ni možno.

Po drugi strani pa sta v ta lov na čarovnice vgrajeni dve predpostavki. Samo levičar je lahko strokovnjak, o čemer sem že pisal. Na koncu dneva, četudi bi kdo izmed uradnikov, ki se bodo znašli na teh seznamih, imel na čelu vtetoviran logotip ene izmed sedaj opozicijskih strank, to v demokratični državi ne sme biti razlog za odpustitev v javnem servisu.

Kajti demokracija ni v strinjanju, je pa v (intelektualnem) poštenju in spoštovanju pravil za vse.

Druga predpostavka pa je za Slovenijo veliko bolj boleča, namreč Golob s svojim pogromom posredno priznava, da po mnenju njegove politične opcije, v slovenski državni upravi ni možno dobiti službe brez političnih povezav. Glede na to, da je bila njegova politična opcija večino časa na oblasti v zadnjih 30-ih letih, bi to pomenilo, da ne glede na usmeritev vlade, na dnevni ravni s skupnim dobrim upravlja aparat kadrov z levimi političnimi afiliacijami. Mogoče pa velja vedno bolj verjeti zgodbam o tem, da se ministre desnosredinske vlade ovira na vseh možnih korakih, tudi na uradniški ravni, ki bi morala biti nevtralen servis.

Obnašanje te oblasti od prvega dne kaže, kako je vsaka generacija revolucionarjev bolj popadljiva in manj učljiva. Predvsem pa intelektualno manj poštena. Zaletavanja SD-jevega podmladka v obdavčenje katoličanov; predavanje predsednice Državnega zbora kaj se sme in ne sme ponoviti v naši politični prihodnosti ter napadi na nekdanjo šolsko ministrico, vse to je posledica teh karakteristik. Človek že skoraj pogreša stare čase poslanke Potrate in Potrča ter njunih oratorskih bojev v parlamentu o spoštovanju poslovnika s Tankom, Grimsom in drugimi. Kajti demokracija ni v strinjanju, je pa v (intelektualnem) poštenju in spoštovanju pravil za vse.

Pri napovedih česa vsega je sposobna ta vlada pa mi na misel pride citat slavnega ameriškega komika Arta Buchwalda: "Ničesar si ne morete več izmisliti. Svet sam je satira. Vse, kar počnete, je, da ga snemate."