Miha Mazzini, Siol.net: Ne zmoremo več. Narod je izčrpan. Potrebujemo pomoč.

Mazzini v tokratni kolumni za Siol.net piše o izgorelosti.

V začetku oriše zgodbo znanca, ki se je najprej sproščal s tekom, pa je kupil pametno uro, da je tekmoval s seboj. Nato se je sproščal s plavanjem in kupil plavalna odčala, ki štejejo vsak zamah in dajejo ritem. Nato je opisal še zgodbo ženske, ki nadzoruje svoje zaposlene in svojo družino.

"To je nekaj, česar vam ne povedo drugje: da je družba s kultom matere, ki proizvaja nepopolne otroke, odlično gojišče za izgorelost. Mati nima počitka, otroci zahtevajo njeno neprestano delo. Ko se poročijo, jih prevzame žena in jih obdeluje dalje. Poleg vsega drugega dela torej ženska izgoreva še v tesanju svojega moškega.

A kaj lahko naredi moški? Najbolje je, da se čim manj pojavlja doma. Raje v službi gara cele dneve in dela nadure, nato pa gre teč ali kolesarit, trenirat za maraton, za ironmana, za plesanje valčka z Everesta," piše Mazzini.

Kolumnist opozarja, da je izgorelost podprta od bližnjih, ki bi, če bi se ustavili na poti izgorevanja, pri bližnjih povzročili paniko. Meni, da je izgorelost tudi posledica strahu pred sprostitvijo, strahu pred užitkom, ki je počasen in ležeren.

"Človek, ki je suženj dela, mora vedno biti le v ekstremu, saj ga sproščeno okolje plaši. Zveni votlo - kako naj drugače zveni prazno življenje? "Pa saj se nič ne dogaja!" zavpije suženj v trenutku mirovanja in pobegne v nov ekstrem," zapiše in opozarja, da ima naša družba le eno tradicijo dovoljenega sproščanja, to je pijanstvo.

Na koncu Mazzini v kolumni na Siol.net opozori, da je izgorelost oblika nepovezanosti z bližnjimi, saj lahko človek, ki se ustavi sreča svojo neznansko samost.