Minimalna plača z novim letom višja
Minimalna plača se bo v prihodnjem letu zvišala za približno 100 evrov neto mesečno, je po seji vlade sporočil Luka Mesec, minister za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti. Ob tem je dodal, da gre za največji dvig minimalne plače v zadnjem desetletju. Minimalna plača trenutno znaša 778,4 evra neto mesečno.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Luka Mesec, zvišanje minimalne plače za okoli 100 evrov neto predstavlja seštevek treh učinkov: minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili oktobra izračunani prvič po petih letih, letne inflacije, ki bo sicer za december znana šele v januarju, in davčne zakonodaje.
V zvezi s slednjo še ni povsem jasno, katera novela zakona o dohodnini bo veljala s 1. januarjem - tista, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše, ali tista, ki jo je potrdila vlada Roberta Goloba.
Skladno z obstoječim zakonom o minimalni plači mora biti znesek minimalne plače določen v višini, ki ne sme biti nižja od 120 in ne višja od 140 odstotkov izračunanih minimalnih življenjskih stroškov, upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Minimalni življenjski stroški, izračunani v letošnjem oktobru, znašajo 669,83 evra, so dodatno sporočili z ministrstva za delo.
Minimalna plača se mora vsako leto uskladiti tudi najmanj z zneskom rasti cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek statističnega urada o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.
“Težko rečem, da smo zadovoljni,” je komentirala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, a opozorila, da “takih dvigov minimalne plače v preteklosti nismo beležili”. Dvig minimalne plače za okoli 100 evrov neto je zato po njenih besedah v skladu s pričakovanji. Ob tem je sicer menila, da je v primeru, če “smo maksimalno ambiciozni”, imel minister še nekaj manevrskega prostora (v odnosu do izračuna minimalnih življenjskih stroškov in drugih dejavnikov: upošteval bi lahko, denimo, stanje na trgu dela).
Hkrati je dodala, da je “treba storiti več za dvig vseh plač, ne le minimalne”.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Luka Mesec, zvišanje minimalne plače za okoli 100 evrov neto predstavlja seštevek treh učinkov: minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili oktobra izračunani prvič po petih letih, letne inflacije, ki bo sicer za december znana šele v januarju, in davčne zakonodaje.
V zvezi s slednjo še ni povsem jasno, katera novela zakona o dohodnini bo veljala s 1. januarjem - tista, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše, ali tista, ki jo je potrdila vlada Roberta Goloba.
Skladno z obstoječim zakonom o minimalni plači mora biti znesek minimalne plače določen v višini, ki ne sme biti nižja od 120 in ne višja od 140 odstotkov izračunanih minimalnih življenjskih stroškov, upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Minimalni življenjski stroški, izračunani v letošnjem oktobru, znašajo 669,83 evra, so dodatno sporočili z ministrstva za delo.
Minimalna plača se mora vsako leto uskladiti tudi najmanj z zneskom rasti cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek statističnega urada o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.
“Težko rečem, da smo zadovoljni,” je komentirala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, a opozorila, da “takih dvigov minimalne plače v preteklosti nismo beležili”. Dvig minimalne plače za okoli 100 evrov neto je zato po njenih besedah v skladu s pričakovanji. Ob tem je sicer menila, da je v primeru, če “smo maksimalno ambiciozni”, imel minister še nekaj manevrskega prostora (v odnosu do izračuna minimalnih življenjskih stroškov in drugih dejavnikov: upošteval bi lahko, denimo, stanje na trgu dela).
Hkrati je dodala, da je “treba storiti več za dvig vseh plač, ne le minimalne”.
Povezani članki
Zadnje objave
Otrokom je treba povedati, da šola ni namenjena zabavi; treba je delati
29. 8. 2026 ob 15:59
Kleopatra – zadnja vélika vladarica helenističnega Egipta
29. 8. 2026 ob 14:30
Edina možnost ministra Vrtovca: pravni carski rez, ki zahteva politični pogum
29. 8. 2026 ob 12:31
Sladko-kisle dušene paprike
29. 8. 2026 ob 12:00
Murska Sobota, Ptuj ali Maribor? Ministrstvo možnosti še proučuje, občine čakajo
29. 8. 2026 ob 11:18
Nocoj bo znano, ali je Uroš Stoklas podrl svoj Guinnessov rekord
29. 8. 2026 ob 10:24
Dr. Žiga Turk: Kaj vse Pirc Musarjeva še skriva pred nami?
29. 8. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Kleopatra – zadnja vélika vladarica helenističnega Egipta
29. 8. 2026 ob 14:30
Sladko-kisle dušene paprike
29. 8. 2026 ob 12:00
Mala hidroelektrarna Puštal: kdo res ščiti javni interes pri Hudičevi brvi?
28. 8. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
AVG
31
Festival Tartini: »Od Händla do galantnega stila«
19:30 - 21:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
1 komentar
Andrej Muren
Minimalna (zakonsko določena) plača bi morala biti izračunana na podlagi realne vrednosti košarice neizogibnih življenjski stroškov. In morala bi biti enaka tem stroškom. Če je manjša, ni poštena, saj si mora vsak zaposleni z normalnim delom zaslužiti vsaj za preživetje, če pa je večja, ogroža konkurenčnost podjetja. Početje Meseca vodi v povsem enake plače in penzije vseh ljudi, se pravi v enakost v revščini, kot v najslabših socialističnih časih, ki se očitno po 24. aprilu letos spet vračajo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.