Mohhamad Malayeri: z gensko spremenjenimi organizmi do več hrane v Afriki (2. del intervjuja)

"Iz zgodovine se lahko naučimo, da ljudje ob novi tehnologiji in na splošno večjih spremembah odreagirajo z dvomom in strahom," si odpor pred gensko spremenjenimi organizmi razlaga avstrijski poslovnež Mohhamad Malayeri.

V drugem delu našega pogovora poudarja predvsem potencial GSO za povečanje produkcije hrane v državah tretjega sveta, spregovori o moči nevladnih organizacij, ki širijo antipropagando in med drugim tudi razkrije svoje mnenje o zloglasni korporaciji Monsanto. 

Podporniki GSO trdijo, da se je poraba herbicidov zaradi GSO poljščin v zadnjih letih zmanjšala za 37 %, medtem ko kritiki vračajo udarec z povečano uporabo herbicidov pri določenih poljščinah (npr. bombaž), kjer postane plevel vedno bolj odporen na škropljenje. Kako vi vidite situacijo?
Mislim da pri novih tehnologijah vedno obstajajo tudi določena tveganja in potencialno negativne posledice. Poglejte samo na primer moderno medicino in uporabo antibiotikov, pri čemer je vedno večje tveganje za nastanek mutacij, odpornih na ravno ta zdravila.

Toda na koncu moramo vedno sprejemati odločitve na podlagi dejstev in ne čustev. In če odkrijemo določen problem, si pred tem ne smemo zatiskati oči, temveč si situacijo pogledati od blizu in poskušati najti boljšo pot.

Ker imajo GSO poljščine boljši donos in so lahko specifično narejene za bolj sušna okolja, naj bi bile še posebej primerne za afriške države, ki pa jih za sedaj zavračajo. Ali zamujajo veliko priložnost? Ali si te države sploh lahko privoščijo GSO semena?
GSO vrste bi lahko sistematično povečale produkcijo hrane v tretjem svetu brez velikega povečanja dragocene obdelovalne zemlje. GSO-ji tudi porabijo polovico manj resursov kot konvencionalno kmetijstvo. Po mnenju strokovnjakov se bodo posledice resnih suš v Afriki v naslednjih 25 letih povečale za 50%.

Trenutno obstaja veliko raziskav, ki imajo za cilj razvoj GSO-jev, ki bi potrebovali minimalno količino vode rast ali pa bi bili popolnoma odporni na mrčes in plevel. To pomeni, da ne bi več potrebovali onesnažujočih pesticidov, ki imajo številne negativne učinke na ekosisteme (v nasprotju s splošno sprejetim mnenjem, tudi organski kmetovalci potrebujejo pesticide). Če bi imeli razvito GSO kmetijstvo v Afriki, bi bili lahko priča padcu cen hrane za do 40 odstotkov.

Kar pa se tiče dragih cen semen, obstajajo projekti, kot npr. Zlati riž, ki je malim kmetom v Aziji omogočil zastonjski odkup licence, dokler njihovi prihodki ne presegajo 10.000 dolarjev. In v tem trenutku, ko imajo korporacije kot Monsanto zelo slab sloves, bi bili zelo posrečeni podobni koraki v veliko večjem obsegu tudi v Afriki.

V intervjujih in predavanjih pogosto citirate t.i. očeta zelene revolucije Normana Borlauga, ki naj bi z uporabo modernih kmetijskih metod v tretjem svetu rešil življenja več kot milijarde ljudi. Številne okoljevarstvenike v Washingtonu in Bruslju je obtožil elitizma in nezavedanja, kako je biti lačen ter zatrdil, da če bi oni nekaj časa živeli v bedi tretjega sveta, bi hitro začeli zahtevati najnaprednejšo kmetijsko tehnologijo. Obstaja lakota na Zemlji zaradi našega strahu pred spremembami in novo tehnologijo?
Iz zgodovine se lahko naučimo, da ljudje ob novi tehnologiji in na splošno večjih spremembah odreagirajo z dvomom in strahom. Takšno obnašanje smo lahko na primer videli pri industrijski revoluciji, ko je bilo z nastopom tekstilnih strojev veliko ljudi v skrbeh glede lastnih služb.

Toda kar nas, moderne ljudi, ločuje od povprečne človeka izpred sto ali dvesto let je količina informacij, ki nam je na voljo in ki je skoraj neomejena. Toda kot lahko vidimo pri večini bolj kompleksnih tem, ljudje ne marajo samostojno raziskovati, rad imajo, da jim nekdo od zunaj pove kaj je res in na podlagi tega večina tudi sklepa odločitve.

Velik del nasprotovanja gensko spremenjenim organizmom je povezano z Monsantom, ki je postal arhetip zlobne korporacije, ki skozi lastništvo nad semeni obvladuje svetovno prehrano. Je ta pogled pretiran ali je nezaupanje upravičeno? Vsekakor obstaja veliko propagandnega materiala glede Monsanta. Sam se nimam za podpornika ali nasprotnika podjetja, predvsem ker razumem, da njihova dejanja ne izvirajo iz zlobe, temveč kot posledica delovanja v lastno korist. In tudi če bi priznal, da počnejo slabe stvari, to ne pomeni, da so avtomatično tudi GSO slabi.

Zame uporaba jedrskega orožja ne pomeni, da je jedrska energija kot takšna slaba, takšni so preprosto zgolj ljudje, ki so orožje uporabili. Monsantu lahko vsekakor očitamo veliko stvari, in slaba odzivnost je gotovo ena izmed njih, toda ne zaradi tega ne smemo kriviti GSO-jev.

Evropski človek se že nekaj časa ne srečuje s pomanjkanjem hrane zaradi premajhne donosnosti kmetij; pravzaprav so številne subvencije in kvote namenjene zmanjšanju produkcije. Ali obstaja v Evropi v tem pogledu potreba po GSO?
Mislim, da sama uporaba in poraba GSO-jev v Evropski Uniji ni tako zelo pomembno vprašanje; potrebno se je namreč zavedati, da je naš odnos do gensko spremenjenih organizmov relevanten zaradi obstoja zelo močnih nevladnih organizacij, ki imajo zaradi podpore javnosti sredstva, da širijo svojo propagandno vojno izven našega kontinenta. In tako gredo v Indijo, v Afriko in tam prepričujejo ljudi in vlade, da so GSO-ji nevarni. In zaradi tega moramo spremeniti javno mnenje.

Kako si lahko razložite nasprotovanje Greenpeacea in drugih okoljevarstvenih organizacij, ko gre za človekoljubne projekte kot Zlati riž, ki bi lahko milijonom v Aziji pomagal dopolniti prehrano in preprečiti številne resne bolezni, denimo slepoto? Gre pri tem ne toliko za znanstvene kot za ideološke pomisleke?
Zdi sem mi možno, da gre pri tem za velik vpliv organskih kmetovalcev, toda v končni fazi gre predvsem za ignoranco. Veliko teh aktivistov ne zanima konstruktivna debata, temveč se jim gre predvsem za vnašanje čustev in zavajanja. In na žalost so pri svojem delovanju izredno trmasti in uspešni.

Greenpeace se bo zapisal v zgodovino kot ena najmočnejših organizacij ko gre za usmerjanje javnega mnenja.