N1: Bazen delavcev na Balkanu se prazni, podjetja gledajo proti Turčiji in Indiji
Uredništvo
- 17. 1. 2023 ob 17:41
- 7 komentarjev
V N1 tokrat pišejo o pomanjkanju kadra, ki je v zadnjem času postalo stalnica, problematika pa se še poglablja. Domača podjetja so sicer dolgo stavila na podjetja iz Balkana, vendar se ta kadrovski bazen hitro prazni.
Enake težave imajo tudi države v naši soseščini. Posledično evropski delodajalci pogledujejo proti bolj oddaljenim državam, med katerimi so npr. Turčija, Indija in Nepal. V preteklih šestih mesecih se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev soočala več kot polovica slovenskih delodajalcev, v jesenski anketi ugotavlja Zavod za zaposlovanje. Anketo so izvedli med delodajalci z deset ali več zaposlenimi.
Podatki kažejo, da smo lani v Sloveniji skupno izdali več kot 48 tisoč dovoljenj in soglasij, število pa z leti narašča. V zadnjih petih letih se je zmanjšal delež delavcev iz BiH. S skoraj 20 tisoč izdanimi dovoljenji ti sicer še vedno predstavljajo kar 41 odstotkov vseh izdanih dovoljenj za delo, a se je v tem obdobju občutno povečal delež delavcev s Kosova in Turčije. Povečalo se je tudi število dovoljenj izdanih za državljane Indije in Nepala.
Več si lahko preberete na N1.
Enake težave imajo tudi države v naši soseščini. Posledično evropski delodajalci pogledujejo proti bolj oddaljenim državam, med katerimi so npr. Turčija, Indija in Nepal. V preteklih šestih mesecih se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev soočala več kot polovica slovenskih delodajalcev, v jesenski anketi ugotavlja Zavod za zaposlovanje. Anketo so izvedli med delodajalci z deset ali več zaposlenimi.
Podatki kažejo, da smo lani v Sloveniji skupno izdali več kot 48 tisoč dovoljenj in soglasij, število pa z leti narašča. V zadnjih petih letih se je zmanjšal delež delavcev iz BiH. S skoraj 20 tisoč izdanimi dovoljenji ti sicer še vedno predstavljajo kar 41 odstotkov vseh izdanih dovoljenj za delo, a se je v tem obdobju občutno povečal delež delavcev s Kosova in Turčije. Povečalo se je tudi število dovoljenj izdanih za državljane Indije in Nepala.
Več si lahko preberete na N1.
Povezani članki
Zadnje objave
Kibernetski napadi na EU – v ozadju Iran, Kitajska, Rusija in Severna Koreja
11. 11. 2026 ob 9:01
Poziv sorodnikom ubitih med vojno in po njej k postopku identifikacije ubitih
11. 11. 2026 ob 7:30
Enkrat omejuje eden, drugič drug
11. 11. 2026 ob 6:00
V Mestnem muzeju Ljubljana razstava o dolgo zamolčani kiparki Lizi Hribar
10. 11. 2026 ob 21:55
Prejemnikom tujega denarja bi prepovedali organiziranje kampanj
10. 11. 2026 ob 19:05
Svoboda straši s pokojninami: velike številke, zamolčane razlike
10. 11. 2026 ob 18:52
7 komentarjev
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Znani Kranjčan Peter Komovec se je ob enem od intervjujev z njim vprašal, zakaj so štrajkali v tekstilnih tovarnah tujih lastnikov v 30. letih, ko pa so bili za svoje delo redno plačevani. Štrajkali so za 8-urni delovnik. Slovenski delodajalci, pa so bili polni obljub, da so pridobili delavca za delo, ko pa ga je bilo potrebno plačati, pa so ga neupravičeno nagnali brez plačila. Podobno se dogaja pri slovenskih delodjalcih tudi sedaj, z delavci z juga. Sedaj pa jih nadomeščajo Ukrajinci, spet na strošek države in ne delodajalca. Slovenec je (ne)odgovoren delodajalec za tuje ljudi, potem, ko ti rabijo skoraj pol leta, da izpolnijo vse papirnate zahteve in padejo v kolaps slovenskih privatnih najemnin za bivanje.
Realist
Velika vlačuga globalizacije pred izdihljaji.
Andrej Muren
Škoda, da takšnega pomanjkanja kvalificirane delovne sile na zahodu ni bilo pred 40 leti, ko sem bil še mlad.
Peter Klepec
Potreba je bila ze takrat, ampak takrat je veljalo, da je « coln poln » in je bilo tezko dobiti delovni vizum.
Peter Klepec
Sicer pa, ce bi videli kako zivijo delavci na gradbiscih, v kontejnerjih tik ob gradbeni jami, bi vas minilo.
Peter Klepec
Trenuten model je: imeti firmo v SLO, proizvajati v Bosni in prodajati v Nemcijo.
Velja tudi za razne rokodelce in gradbenike. Vsa gradbisca v Nemciji so polna kombijev s slovenskimi, hrvaskimi, poljskimi in romunskimi tablicami.
Upocasnjevanje globalizacije v svetovnem merilu pride Sloveniji prav v tem trenutku. Vracanje proizvodnje iz Kitajske je koristno za EU periferne dezele, SLO med drugim. Od tega ima Slovenija neprimerno vec, kot od svoje vlade, ne glede na barvo.
Rokc5
Velik del bazena bo sedaj dokončno izpraznila Nemčija, ki bo strateško privabila 50.000 delavcev iz držav Zahodnega Balkana. Je nacionalka ravno zadnjič poročala: https://www.rtvslo.si/svet/evropa/nemcija-bo-dovolila-prihod-do-50-000-nekvalificiranih-delavcev-iz-balkanskih-drzav/654119 To verjetno pomeni pritisk na plače v Sloveniji. Iz tega vidika je bil umeten dvig slovenske minimalne plače s političnim dekretom nepotreben, saj bi trg naredil svoje - tudi glede na zunanje okoliščine, kot so omenjene v članku. Namreč, faktor dumpinga je vedno šibkejši.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.