Na Božjo velikodušnost naj človek odgovori s svobodno privolitvijo

V evangeliju današnje nedelje nam Jezus govori o odgovoru na povabilo Boga, ki je predstavljen kot kralj, na udeležbo pri svatbeni pojedini (prim. Mt 22,1-14). Povabilo ima tri značilnosti: zastonjskost, širokosrčnost in univerzalnost (da je za vse).

Bogoslužje jih predstavlja z evangeljsko podobo povabljenih, ki so prišli na svatbo oblečeni v svatovska oblačila. Podoba svatbe je navzoča tudi v prvem berilu, jo pa najdemo tudi na drugih straneh Svetega pisma. Gre za veselo prispodobo, saj svatovska pojedina spremlja poročno slavje zaveze ljubezni Boga s svojim ljudstvom.

Proti takšni zavezi so preroki stare zaveze nenehno usmerjali pričakovanja Izraela. V obdobju različnih preizkušenj, ko je zaradi težav izvoljenemu ljudstvu zmanjkovalo poguma, se je zaslišala pomirjajoča beseda preroka Izaija: "Gospod nad vojskami bo na tej gori pripravil vsem ljudstvom gostijo s sočnimi jedmi, gostijo z žlahtnimi vini, s sočnimi in mozgatimi jedmi, s prečiščenimi žlahtnimi vini" (Iz 25,6).

Gospod Bog bo obrisal solze ter odstranil sramoto svojega ljudstva, da bo lahko končno srečno živelo v občestvu z njim. Bog nikoli ne zapusti svojega ljudstva. Zaradi tega prerok vabi k veselju: "Glejte, to je naš Bog, čakali smo ga in nas je odrešil ... radujmo in veselimo se, da nas je odrešil" (Iz 25,9).

Če prvo berilo poudarja Božjo zvestobo svoji obljubi, pa nas evangeljska prilika o svatbi vabi k razmisleku o človeškem odgovoru. Nekateri od tistih, ki so bili najprej povabljeni, se povabilu niso odzvali, ker so jih pritegnile druge reči, drugi pa so kraljevo povabilo zaničevali ter s tem izzvali kazen, ki ni doletela samo njih, ampak celotno mesto.

Evharistija, h kateri nas Gospod vsak dan vabi, da se je udeležujemo v svatovskem oblačilu njegove milosti, je vnaprejšnje okušanje večne gostije v nebesih.

Toda kralj ni odnehal. Poslal je svoje služabnike naj gredo iskat druge goste, da se napolni svatbena dvorana. Tako se je zaradi zavrnitve prvih povabilo razširilo na vse, še posebej na uboge in brezpravne. To se je namreč zgodilo med velikonočno skrivnostjo, ko je bila z vsemogočnostjo Božje ljubezni premagana silna moč zla. Vstali Gospod lahko sedaj povabi vse k gostiji velikonočnega veselja, jih obleče v svatovsko oblačilo, znamenje zastonjskega daru posvečujoče milosti.

Vendar pa je potrebno, da na Božjo velikodušnost človek odgovori s svojo svobodno privolitvijo. Ravno to velikodušno pot so prehodili tudi tisti, ki jih danes častimo kot svetnike. Pri krstu so prejeli svatovsko oblačilo božje milosti, ga ohranili čistega ali ga za časa življenja očistili s pomočjo zakramentov. Sedaj se udeležujejo poročnega slavja v nebesih. Evharistija, h kateri nas Gospod vsak dan vabi, da se je udeležujemo v svatovskem oblačilu njegove milosti, je vnaprejšnje okušanje večne gostije v nebesih. Če z grehom umažemo ali celo raztrgamo to oblačilo, nas Božja dobrota ne zavrne ali celo prepusti naši usodi, temveč nam z zakramentom sprave ponudi možnost, da spet v celoti pridobimo svatovsko oblačilo, ki je potrebno za praznovanje.