Navkljub krizi plače v Sloveniji naraščajo. Še posebej zadovoljni so lahko učitelji

Konec minulega meseca so se iztekli številni vladni ukrepi, namenjeni pomoči gospodarstvu v času epidemije. Le-to bo moralo v naslednjih mesecih počasi zadihati samo.

Končna ocena, kako je slovensko gospodarstvo preživelo čas epidemije, sicer ne bo mogoča pred jesenjo. Je pa v tem trenutku jasno, da se s pomočjo vladnih ukrepov položaj slovenskih delavcev ni poslabšal oziroma se je, glede na finančne prihodke, celo izrazito izboljšal. Takšne usode pa ne deli prav veliko preostalih evropskih držav ...

Podatki slovenskega statističnega urada SURS tako kažejo, da plače v Sloveniji kljub negotovim gospodarskim časom naraščajo. Povprečni slovenski zaposleni je namreč imel ob koncu leta 2020 3,8 odstotka višje dohodke kot leto pred tem.

Rast plač pa se je nadaljevala tudi letos. Povprečna bruto plača je meseca maja znašala 2007,80 evra, kar je za dobrih 115 evrov več kot maja lani, v primerjavi z aprilom letos pa se je nominalno zvišala za 0,7 odstotka oziroma realno znižala za 0,2 odstotka. Povprečna neto plača za maj 2021 je znašala 1.286,61 EUR in je bila od neto plače za april 2021 nominalno višja za 0,6 %, realno pa za 0,3 % nižja.

Zvišanje najbolj občutil javni sektor

Od maja lani se je povprečna bruto plača v Sloveniji zvišala za 6,1 odstotka in sicer za 13,7 odstotka v javnem sektorju in 5 odstotkov v zasebnem. Največ so profitirali učitelji in drugi v izobraževanju, ki imajo na letni ravni kar za četrino višje plače kot lani. Za primerjavo, v zdravstvu in socialnem varstvu so se plače dvignile za 8,7 odstotka.

Na ravni dejavnosti je bila povprečna bruto plača maja 2021 najvišja v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti, kjer je znašala 2.948,88 EUR, najnižja pa v dejavnostih gostinstva.

Slovenski javni uslužbenci med najbolje plačanimi v EU

Kot lahko vidimo ob pregledu grafa, med najbolje plačanimi dejavnostmi še naprej prevladujejo tiste, ki jih na nek način pokriva javni sektor (dejavnost javne uprave in obrambe, socialna varnost; zdravstvo in socialno varstvo, pa tudi izobraževanje.

Da je to na nek način slovenska posebnost, nam razkriva analiza statističnega urada Eurostat, ki kaže, da so v Sloveniji leta 2018 kar 39 odstotkov med desetimi odstotki najbolj plačanih ljudi v Sloveniji predstavljali delavci javnega sektorja. Ta delež je bil od vseh članic EU višji zgolj na Cipru, kjer je znašal 42 odstotkov, medtem ko je povprečje EU znašalo zgolj 23,9 odstotka.

Meja za vstop med desetino najbolje plačanih slovenskih delavcev je v Sloveniji postavljena pri približno 40.000 evrih letno.

Ob tem je slovenski javni sektor šesti največji v EU, za švedskim, finskim, islandskim hrvaškim in latvijskim. Najmanjši delež  zaposlenih v javnem sektorju sicer imajo Belgija, Avstrija in Nemčija.

Delo od doma je postalo realnost

Covidna kriza je močno spremenila delovne navade tako v javnem kot v zasebnem sektorju, saj zaradi zaščitnih ukrepov številni niso mogli delati na svojih delovnih mestih. Podatki tako kažejo, da je v času najhujše krize decembra in januarja lani na svojih delovnih mestih kot običajno delalo zgolj 56 odstotkov zaposlenih, skoraj četrtina pa jih je bila z dela odsotnih (zaradi dopusta, bolezni, varstva otrok in čakanja na delo).





Trend dela od doma se je po mesecih konstantnega upadanja meseca junija znova zvišal in ustalil pri 17 odstotkih zaposlenih.

Kriza ni poslabšala finančnega stanja delavcev

Kljub tem drastičnim spremembam pa kriza ni poslabšala finančnega stanja slovenskih delavcev. Podatki namreč kažejo, da so se skupno gledano dohodki slovenskih zaposlenih lani celo zvišali, in sicer za 3,8 odstotka.



Razpoložljivi dohodek Slovencev pa je s tem ohranil dolgoletno pozitivno rast. Višjo rast dohodkov gospodinjstev kot v Sloveniji so sicer imeli le še na Nizozemskem, Poljskem in Irskem, medtem ko je bila rast v celotni Evropski uniji zgolj 0,5-odstotna.

Za ukrepe država potrošila več milijard evrov

Naraščanje dohodkov je sicer v veliki meri posledica protikriznih ukrepov in dodatkov za delo v težavnih razmerah. Podatki tako kažejo, da je država v času od 12. marca do 31. maja 2020 skupno izplačala 137 milijonov evrov, ki so bili razdeljeni med 121.000 oziroma 66 odstotkov vseh javnih uslužbencev. Povprečni dodatek na zaposlenega je tako znašal 1.130 evrov.

Država pa je pomagala tudi zasebnemu sektorju, kjer je bilo do konca maja letos izplačanih 547 milijonov evrov za ukrep čakanja na delo, država pa je tem delavcem plačala tudi za 124 milijonov evrov socialnih prispevkov.

Za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je bilo namenjenih 56 milijonov evrov, še dodatnih 363 pa za pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, kmete in verske uslužbence.

Ukrepi so se konec meseca junija naposled iztekli, zato gre v prihodnjih mesecih v gospodarstvu in na trgu dela pričakovati tudi nekaj pretresov. V kakšnem stanju trenutno je slovensko gospodarstvo, pa bo najverjetneje znano šele jeseni.