Ni samoumevno, da bodo bencinske črpalke kmalu spet normalno delovale

Razmere na slovenskih bencinskih servisih se po burnih dneh vendarle nekoliko umirjajo, a negotovost ostaja. Po ocenah največjega trgovca bi lahko do stabilizacije prišlo že v nekaj dneh – vendar le pod določenimi pogoji.

Predsednik uprave Petrola Sašo Berger je pojasnil, da se stanje postopoma izboljšuje. Število prodajnih mest s pomanjkanjem goriva se zmanjšuje, hkrati pa je opaziti tudi upad povpraševanja. Če se trenutni trendi nadaljujejo, bi se lahko oskrba normalizirala do petka.

A takšen scenarij ni zagotovljen. Ključno vlogo ima dinamika prodaje, ki se je po nedavnem dvigu cen sicer umirila, vendar ostaja občutljiva na nadaljnje cenovne spremembe. Ob morebitnih novih podražitvah se lahko težave hitro ponovijo.

Eksplozija povpraševanja, ki je sistem ni zmogel

V ozadju trenutnih težav ni le logistika, temveč predvsem nenaden skok povpraševanja. Od začetka zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu v začetku marca se je prodaja goriv močno povečala. Skupno za več kot polovico, pri čemer posebej izstopa kurilno olje, pri katerem je rast dosegla kar 300 odstotkov. Tudi dizel in bencin sta beležila občutne skoke.

V zadnjem tednu je bila rast še izrazitejša – prodaja je bila za tri četrtine višja kot v enakem obdobju lani.

Takšen pritisk je presegel zmogljivosti oskrbnega sistema. Kljub temu da je Petrol občutno povečal dobave – na avtocestah celo za več kot dvakrat – preprosto ni bilo dovolj cistern in voznikov, da bi sledili povpraševanju. Trenutno jih imajo 65, kar je sicer več kot v času pandemije, a očitno še vedno premalo.

Država je zato začasno sprostila omejitve glede delovnega časa voznikov, kar naj bi vsaj delno pomagalo pri dostavi.

Višje cene kot orodje za umirjanje razmer

Eden ključnih dejavnikov za umirjanje razmer je tudi dvig cen goriv, zlasti na avtocestah. Slovenija tako ni več najcenejša država v regiji, kar pomeni, da se tranzitni promet postopoma preusmerja drugam.

Na nekaterih avtocestnih servisih je cena dizla že presegla dva evra na liter, drugod se tej meji približuje. Prav to naj bi prispevalo k zmanjšanju pritiskov na najbolj obremenjene lokacije.

Po ocenah manjših trgovcev bi se lahko razmere – če ne pride do novih motenj v dobavnih verigah – normalizirale do konca prihodnjega tedna.

Petrol: Prodajamo z izgubo

Dodatno napetost v sistemu povzroča tudi cenovna regulacija. Na Petrolu poudarjajo, da v trenutnih razmerah poslujejo z izgubo, čeprav natančne številke za marec še niso znane.

Po Bergerjevih besedah to izhaja iz dnevnih podatkov, saj so marže omejene, nabavne cene pa visoke. Očitki, da bi podjetje namenoma omejevalo prodajo, po njegovih besedah ne držijo.

Državne rezerve: rešitev, ki je mnogi ne želijo

V prizadevanju za stabilizacijo trga je država ponudila uporabo blagovnih rezerv. A odziv trgovcev je bil presenetljivo skromen. Za zdaj je dizel iz rezerv prevzela le družba Mol & Ina, ki je že prevzela več kot osem milijonov litrov goriva. Drugi trgovci ostajajo zadržani, čeprav so do tega upravičeni. Razlog? Pogoji, ki jih mnogi ocenjujejo kot tvegane.

Gre namreč za posojilni model: trgovci morajo prevzeto gorivo vrniti v treh mesecih po enaki ceni. V času izrazitega nihanja cen to pomeni veliko tveganje – če cene padejo, lahko ustvarijo izgubo. Dodatna težava je sezonskost goriva. Vrniti morajo enako vrsto dizla, medtem ko se trg kmalu preusmerja na poletno različico, zimskega pa ne bo več mogoče dobiti.

Krhko ravnovesje

Čeprav se razmere trenutno umirjajo, ostaja sistem ranljiv. Kombinacija visokega povpraševanja, omejenih logističnih zmogljivosti, reguliranih cen in negotovih geopolitičnih razmer pomeni, da se lahko težave hitro vrnejo.

Odgovor na vprašanje, kdaj bodo črpalke spet povsem normalno oskrbovane, tako ni odvisen le od Petrola ali države, temveč od širšega dogajanja na trgu – in predvsem od tega, ali bo povpraševanje ostalo pod nadzorom.