Nova strategija EU proti rasizmu 2026–2030

Evropska unija je napisala novo strategijo za boj proti rasizmu do leta 2030, ki zajema več segmentov, tudi religijskih. S to strategijo aktivno sproža obdobje, ki je po drugih zahodnih državah v zatonu, torej ponovno je aktivirala »prebujensko« ideologijo (woke ideologijo, op.p.), ki v marsikaterem segmentu družbe ne bo sprejeta pozitivno. Evropska birokratska struktura se že danes sooča z vedno večjim odporom domorodne družbe, takšne strategije pa le še prilivajo olja na ogenj in omogočajo okrepitev skrajne desnice, ki bo na koncu za del prebivalstva edina ponujala sprejemljive rešitve.

Rasizem

Rasizem verjetno izhaja iz ponotranjenega strahu pred drugačnim in nepoznavanjem drugačnega. Toda ta drugačnost je v osnovi posledica genetske prilagoditve klimatskim razmeram in ni vezana na kulturni in politični sistem države ali družbe. Konsenz v neki sodobni liberalni zahodni družbi mora namreč doseči tako visoko civilizacijsko strinjanje, da barva kože ne določa niti kako bo nekdo živel niti kakšne bodo politične in družbene preference človeka.

Rasizem verjetno izhaja iz ponotranjenega strahu pred drugačnim in nepoznavanjem drugačnega.

Zato je napor za boj proti dejanskemu rasizmu, kjer gre za sovraštvo zaradi drugačnega izgleda, torej barve las, oči, kože itd., zelo dobrodošel in potreben. Civilizacijska vrednota namreč mora biti, da gre pri spoštovanju drugega za karakter, pri pravicah drugega pa za družbeno politični konsenz, ki ga branijo ustave zahodnih držav.

Mnenje, da gre pri nekaterih rasah za inherentno nezmožnost življenja v zahodnem svetu, je rasistični pogled, ki ima mesto le še v propadlih sistemih iz 30. in 40. let 20. stoletja, uspešna integracija, ki je sledila, pa takšnemu mnenju negira. Pustimo zaenkrat ob strani moderno migracijo, ki je neintegrirana.

Kaj vidi EU kot rasizem – intersekcionalnost

EU v novi strategiji v anti-rasistični boj vzame več zadev, med drugim tudi religijo in slabe ekonomske razmere. Avtorji se torej odmaknejo od ideje rasizma kot sovraštva do druge rase in posvojijo skrajno levičarsko idejo intersekcionalnosti, to je razvila pravnica Kimberlé Crenshaw. Ta pravi, da se diskriminacije prekrivajo med seboj, ne glede na to, da posamezna oseba individualno drugače občuti krivice. Če razmišljamo o recimo sistemskem rasizmu proti temnopoltim, potem so temnopolte ženske še višje na lestvici diskriminacije, ko upoštevamo še seksizem. Torej ne moremo trditi, da temnopolti občutijo diskriminacijo, kajti lezbična temnopolta ženska bo diskriminirana bolj od temnopoltega moškega.

Teorija na eni strani razdela žrtve v več razredov, medtem ko na drugi strani ustvari en monoliten blok privilegirancev, torej belcev in deloma še Azijcev.

Če ima teorija določene smiselne elemente, pa ne upošteva izkušnje vseh tistih, ki naj bi bili privilegirani. Teorija na eni strani razdela žrtve v več razredov, medtem ko na drugi strani ustvari en monoliten blok privilegirancev, torej belcev in deloma še Azijcev. V tem bloku se za razliko od samih začetkov intersekcionalnosti vedno večkrat znajdejo celo ženske in pripadniki LGBT, ki recimo nasprotujejo trans ideologiji.

Intersekcionalnost namreč ne upošteva, da so lahko revni tudi beli moški, ki so avtomatično potisnjeni v privilegirano družbo. Če je ta teorija nastala ravno zaradi različnih izkušenj diskriminiranih posameznikov, pa je bele moške enostavno porinila v razred privilegirancev, ki naj bi imeli prednosti v družbi, čeprav izkušnje kažejo drugače.

Teorija intersekcionalnosti je diskriminatorna sama po sebi

Intersekcionalnost je ustvarila družbeno polariziranost, ki spominja na čase institucionalizirane diskriminacije, predvsem z uvajanjem koncepta t. i. »raznolikega, pravičnega in vključujočega okolja« (DEI), kar je sicer nasprotje samo po sebi. Ameriški borec za človekove pravice Martin Luther King je nekoč govoril o barvni slepoti, torej enakopravni družbi, ki se ne bo ozirala na raso.

Intersekcionalnost gre ravno v drugo smer in uvaja ponovni rasizem proti določeni rasi, ki jo teorija vidi kot privilegirano. Večkrat celoten namen deluje kot maščevanje za pretekle krivice kot pa za družbeno enakost pred zakonom in barvno slepoto, o kateri je govoril King.

Na primer beli moški iz revne družine, ki se je s težavo prebijala skozi mesece, bo imel manj možnosti za isto delovno mesto kot pa temnopolta ženska iz dobro situirane mestne družine srednjega razreda. Beli moški bo imel težjo dostopnost do istega delovnega in študijskega mesta oziroma bo moral zanj plačati več in imeti višje ocene od nekoga, ki ga intersekcionalnost tretira kot večno žrtev institucionalne diskriminacije. Ta teorija namreč v osnovi vidi ljudi skozi rasno, kulturno in nacionalno perspektivo, ki jim pomaga razumeti družbo z lastno kulturno izkušnjo, ta pa se deduje skozi generacije in se med člani iste družbe ne spreminja.

Teorija namreč v osnovi vidi ljudi skozi rasno, kulturno in nacionalno perspektivo, ki jim pomaga razumeti družbo z lastno kulturno izkušnjo.

Temnopolti na primer izkusijo različne načine diskriminacije, vendar je njihova izkušnja zaradi nacionalne ali rasne kulture monolitna. Na drugi strani so belopolti del monolitne privilegirane skupine, ne glede na to, da se nekateri rodijo revni, oziroma imajo različne življenjske izkušnje. Zato so temnopolti večne žrtve, četudi so rojeni v mestni družini višjega srednjega razreda, belopolti pa večni zatiralci.

Intersekcionalnost torej v svoji podstati rasno diskriminira podobno kot za časa rasne segregacije na ameriškem jugu, ko sta bila v veljavi zakona Jima Crowa. Toda danes vemo, da izkušnje znotraj istih ras ali narodov niso enake ali sorodne, ampak so del individualne izkušnje, kajti izoblikuje jih vse – geni, evolucija, kultura, zgodovina, psihološka podstat posameznika, vzgoja itd.

Negativne posledice prebujenske ideologije

ZDA so med prvimi začele z intenzivnim uvajanjem prebujenske ideologije, ki je bila spodbujana finančno, največ podpore pa je bilo preko nevladnih organizacij in akademskih ustanov.

Na eni strani imamo rasno diskriminacijo proti belopoltim, ki je postavljena v okvir ideje, da ne gre za diskriminacijo, ker so belopolti v osnovi privilegirani, rasizem pa je sestavni del belopolte rase. Po drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali intersekcionalnost s svojo pomočjo žrtvam tem dejansko pomaga. Ne moremo mimo dejstva, da se konstantna pomoč pri nižanju standardov učnega uspeha ali prevzemanju delovnega mesta s pomočjo zakonodaje na koncu izrazi v slabših delovnih rezultatih »žrtve«.

ZDA so med prvimi začele z intenzivnim uvajanjem prebujenske ideologije, ki je bila spodbujana finančno, največ podpore pa je bilo preko nevladnih organizacij in akademskih ustanov.

Ne nazadnje lahko trdimo, da je prebujenska ideologija rasistična ne le proti belopoltim, ampak tudi proti temnopoltim, ki jih vidi kot nezmožne doseganja dobrih rezultatov brez pomoči. Torej jih sama intersekcionalna teorija vidi kot inherentno nezmožne za doseganje rezultatov, kar je sorodno evolucijskemu rasizmu iz 19. stoletja. Predstava, da gre pri manjšem številu predstavnikov neke manjšine na delovnem mestu za avtomatično diskriminacijo je napaka, saj ta ne upošteva drugih okoliščin, na primer kriminala, družinske vzgoje, razpadlih družin, odstotka živeče manjšine v tistem okolju, izobrazbene strukture itd. Ideja o večni žrtvi in večnem zatiralcu zlahka odpravi vse ostale faktorje, ki prispevajo k določenim okoliščinam in enostavno poda belo-črni zaključek.

prebujenska ideologija rasistična ne le proti belopoltim, ampak tudi proti temnopoltim, ki jih vidi kot nezmožne doseganja dobrih rezultatov brez pomoči.

Ustvarjanje jeze in polariziranosti – pravna diskriminacija

Prebujenska ideologija, ki je nastala kot posledica in ukrep intersekcionalne teorije, je ustvarila velikansko polariziranost in jezo med celotnim prebivalstvom. Zaenkrat pustimo ob strani, da je celotno gibanje ugrabila ekstremistična levica in ga uporabila za svoje politične koristi. Toda že v osnovi se je med belopoltim prebivalstvom začela ustvarjati jeza in večji premik v skrajno desno.

Ko začne prihajati do situacij, ko politika, policija in sodišča začnejo pravno diskriminirati proti predvsem belopoltim prebivalcem Evropi in ZDA, potem to ustvari jezo, ki se izrazi v tistih segmentih politične krajine, ki ponuja pomoč. Če ti ljudje ne bodo našli nikogar, ki bi prisluhnil v tradicionalnih strankah, tako levih kot desnih, potem se bodo pomaknili k tistim, ki jim bodo pomagali, ne glede na politično barvo.

Ne moremo mimo dogodkov, kjer so sodišča po Evropi celo oprostila posiljevalce mladoletnic samo zato, ker je šlo za drugo kulturo. Če ne drugega, se beli očetje posiljenih mladoletnic počutijo neizmerno izdane od vseh družbenih akterjev, ki niso pomagali pri pregonu storilcev iz manjšinskih tolp. Predstavljajte si namreč reakcijo, če bi policija, politika in sodstvo zaščitili pedofilsko navezo belih moških, ki bi namenoma posiljevali izključno muslimanke. Ulice bi zelo verjetno gorele. Kar preseneča, je naivnost tradicionalnih političnih strank, ki se v svoji naivnosti čudijo rasti popularnosti gibanj na skrajni desni.

Če ti ljudje ne bodo našli nikogar, ki bi prisluhnil v tradicionalnih strankah, tako levih kot desnih, potem se bodo pomaknili k tistim, ki jim bodo pomagali, ne glede na politično barvo.

Ideološki napad skrajne levice na Evropo

Prebujensko ideologijo in intersekcionalno teorijo je prevzela skrajna levica, ki si prizadeva za uničenje političnega in družbenega sistema v Evropi. Dokaz je ravno v načrtu dokumenta za strategijo proti rasizmu 2026–2030, ki predvideva več mehanizmov za družbeno preobrazbo s pomočjo izobraževalnega sistema in propagande. Gre za totalno sovjetizacijo novega evropskega reda, ki z bojem proti rasizmu nima prav ničesar, ampak gre za načrt družbenih sprememb, ki izhajajo iz stoletij evropske tradicije in razgradnjo le tega.

Komisija in evropske institucije bodo podprle praznovanje komemoracij v povezavi z zgodovinskim rasizmom. Preko programa CERV (Citizens, Equality, Rights and Values) bo vzpostavljen sistem »raziskovanja« evropske zgodovine skozi oči kolonializma in njegovih posledic na družbo. Suženjstvo, genocid in holokavst bodo skozi sistem izobraževanja obdelovali skupaj z UNESCOM, kar je že v osnovi politični in nestrokovni projekt. Če upoštevamo, da v ZN v večini prevladujejo države tretjega sveta, ki si v prihodnosti obetajo tudi denarne reparacije, potem težko verjamemo v neodvisnost končnega rezultata.

Evropske agencije bodo aktivno delovale na implementaciji prebujenske ideologije oziroma aktivno poskrbele za »raznoliko, pravično in vključujoče okolje« (DEI). Ta program bo vsiljen vsem, tudi visokim izobraževalnim institucijam, ki bodo na fakulteti za fiziko namesto novih programov o kvantni fiziki raje razpravljali o smrti Georga Floyda. V istem sestavku so poudarili, da aktivno delajo z Združenjem evropskih univerz (EUA) za implementacijo intersekcionalnosti in DEA v visoke izobraževalne institucije.

Strategija se ne loteva diskriminacije žensk med muslimani, ampak bo nasprotovanje diskriminaciji žensk, torej recimo zakrivanju, obravnavala kot rasizem proti muslimanom.

Strategija se ne loteva diskriminacije žensk med muslimani, ampak bo nasprotovanje diskriminaciji žensk, torej recimo zakrivanju, obravnavala kot rasizem proti muslimanom. Prav tako ne bo obravnavala egiptovskega rasizma proti Koptom, ali arabskega proti kristjanom iz Levanta. Enako velja za medetnično sovraštvo znotraj afriških etnij, ali pa kitajski rasizem proti temnopoltim. Prav tako EU ne bo branila žensk pred vdorom moških, ki se preoblačijo v ženske, varne pa ne bodo pred njimi niti v zaporih.

Gre za dolgoročno idejo skrajne levice, ki si je za cilj zadala razgradnjo zahodnega sistema, intersekcionalnost pa ji je prišla prav enako kot boj za okolje. Le poglejte reakcije tega skrajnega levega gibanja, ko se manjšina upre in ne želi več njihove pomoči. Temnopolt, ki želi živeti na račun lastne sposobnosti, lezbijka, ki nasprotuje moškim v ženskih garderobah, ali musliman, ki želi reformirati vero, vsi nenadoma postanejo sovražniki gibanja. Toda nihče ne pomisli, da ko bo boja proti namišljenim sovražnikom konec, torej belim domorodcem, se bodo etnične skupine in druge manjšine obrnile ena proti drugi, kajti celotna strategija ne temelji na vrednotah, ampak na maščevanju.

Gre za dolgoročno idejo skrajne levice, ki si je za cilj zadala razgradnjo zahodnega sistema.

Zakonski okvirji in kaznovalna politika

EU bo v boj poslala vse svoje agencije in institucije za opolnomočenje manjšin boja proti rasizmu, čeprav ni še pravzaprav jasno, kaj natančno bo dojeto kot rasizem in kaj kot ideološki boj. Vsi se namreč lahko strinjamo, da je diskriminacija zaradi barve kože necivilizirana in rasistična, toda ali bo kaznovalna politika šla tako daleč, da bo sankcionirala tudi nasprotna mnenja, bomo morali še počakati.

Za vzgled je lahko cenzura Evropske komisije, ki je prejšnji teden umaknila video na YouTube kanalu, ki je nasprotoval novemu evropskemu zakonu o vdoru v zasebnost privatnih pogovorov EU Chat Control 1.0. Ta je bil namreč sprejet na ravni Komisije navkljub nasprotovanju večine evropskih poslancev, kar je neverjetna goljufija s strani vladajočih. Zaupanje, da bi EU v primeru »boja« proti rasizmu ravnala drugače, je vsekakor omajano.

Zaupanje, da bi EU v primeru »boja« proti rasizmu ravnala drugače, je vsekakor omajano.

EU bo šla po poti Velike Britanije, kjer bo rasno, etnično in drugo profiliranje v policijskih postopkih nezaželeno. Še več, prepovedali bodo pretirano uporabo sile in »rasistično« komunikacijo, kar pomeni, da bo odslej diskriminirano domorodno prebivalstvo. Bojevali se bodo proti »algoritmični« diskriminaciji, eden izmed temeljev pa bo »rasna pravičnost« umetne inteligence. Birokracija bo morala absolutno uvesti vse pritikline doktrine DEI, prav tako jih bodo usposobili za prepoznavanje rasnih predsodkov. Šole bodo morale aktivno sodelovati v programih etnične raznolikosti, sicer jim bo grozil padec financiranja, vsekakor pa bo to veljalo za vse programe, recimo Erasmus in Horizon Europe.

Nova sovjetska strategija bo vplivala na vse

Nova strategija se bo dotaknila še zdravstva, kjer bodo žrtve diskriminacije dobile prednost pred privilegiranimi domorodci. Zdravstveni sistem se bo moral spopasti z rasnimi predsodki, kar se bo moralo odraziti od zaposlovanja do zdravstvene oskrbe. Podobno Komisija vidi pravico do državnih pomoči in socialnih podpor, mesta, vasi in kraji pa bodo del splošne inkluzivnosti, kjer bodo morale pasti medetnične meje. Kot za časa Josifa Visarjonoviča pa bo EU meseca maja uvedla evropski mesec raznolikosti, kjer bodo preobdavčeni prebivalci EU lahko praznovali koristi uvedbe ukrepov raznolikega, pravičnega in vključujočega okolja.

Nova strategija se bo dotaknila še zdravstva, kjer bodo žrtve diskriminacije dobile prednost pred privilegiranimi domorodci.

EU se je odločila, da bo v boj proti rasizmu vključila vse; od trans gibanja do verskih gibanj. Seveda je iz tega izključila vse staroselske prebivalce in krščanstvo, saj, kot pravi izkušnja teorije intersekcionalnosti, so evropski staroselci privilegiran monolit, ki mora v pokoro na veke vekov. Najbolj bodo zaslužili nevladniki in drugi birokrati, ki bodo počasi edini preostali element evropske ekonomske dejavnosti. Strategijo so birokrati napisali skupaj z nevladniki, ki se jim že cedijo sline po novih evropskih sredstvih, kajti zaslužek nevladnikov na področju zelenih politik je zaradi konkurence že omejen.

Posledice

Evropski domorodci se bodo ali prepustili usodi ali premaknili k skrajnim gibanjem, ki bodo poizkušala situacijo obrniti. Prišlo je do »versailizacije« v Evropi, zato popularnost populističnim in nacionalističnim gibanjem raste. EU birokratom ne pade na pamet, da je socialno, duševno in zdravstveno stanje manjšin morda posledica neintegriranosti v kulturno, družbeno in politično življenje Evrope. Nikakor jim ne pade na pamet, da metanje denarja s socialnimi pomočmi in prelahkim dostopom do stanovanj ustvarilo getoizacijo, kjer je Tretji svet, namesto da bi sprejel Evropo, uvedel Tretji svet v Evropi, zdaj pa s pomočjo birokracije pričakuje, da se bo celoten kontinent prilagodil ravno njim. Ne nazadnje pa bo ta strategija naredila največ škode ravno prišlekom, ki bodo namesto priložnosti, ustavnih pravic, polne integracije in ekonomske opolnomočenosti pristali na tistem, od česar so pribežali.

EU birokratom ne pade na pamet, da je socialno, duševno in zdravstveno stanje manjšin morda posledica neintegriranosti v kulturno, družbeno in politično življenje Evrope. 

Pomislimo namreč, da bo po eni strani Evropa domorodce prisilila v praznovanje »rasističnih obeležij« in anti-kolonializma po skoraj 70 letih, ko so se zadnje kolonije osamosvojile. Istočasno Evropa ne bo prisilila manjšinskih prebivalcev v obeležitev lastnega rasizma in diskriminacije. Ali lahko pričakujemo, da bi muslimani obeležili islamski rasistični imperializem v Evropi in drugod, Kitajci rasistično zavojevanje Ujgurov in Tibetancev, Turki rasizem nad Balkanom, Arabci rasistično trgovino s sužnji, Turki suženjstvo z balkanskimi narodi, Indijci nad lastnimi manjšinami itd. Seveda ne, obeleževanje diskriminacije bo rezervirano le za domorodno prebivalstvo.

Evropa pluje v smer, ki se je ponekod po zahodu že obrnila v drugo smer, kot na primer v ZDA in Novi Zelandiji. Rasizem je zavržen in pokazatelj šibkosti pred drugačnim. Toda eno je boj proti rasizmu, ki se ga lahko sankcionira brez težav z obstoječo zakonodajo, drugo pa je namišljen boj proti rasizmu, ki je zapakiran v skrajno levičarski boj proti zahodnemu sistemu.

Kaj točno ima Slovenec, Avstrijec, Poljak ali Čeh s kolonializmom? Zakaj bi moral Slovenec ali Čeh obeleževati kolonialno preteklost ali celo plačevati za grehe, ki jih ni storil? Evropa bo tako izgubila namen, nacionalizmi pa se ponovno prebujajo. EU naj se raje posveti ekonomiji in investicijam, močni zunanji politiki in obrambi, akademske norosti s skrajne leve pa naj raje opusti. 

Obeleževanje diskriminacije bo rezervirano le za domorodno prebivalstvo.