Novinarka v New York Timesu zapisala, zakaj je dobro biti mlada mama - in doživela pogrom

Elisabeth Bruenig je prejšnji teden za New York Times napisala kolumno z naslovom Mati sem postala pri 25 in ni mi žal, da nisem čakala – in naletela na val kritik, češ, da želi med drugim ženske prisiliti, da bi imele otroke mlade, da bi opustile delo in ostale doma.

A zakaj je izkušnja starševstva s strani mlade mame, ki je hkrati analizirala, zakaj se mladi v ZDA vse kasneje ne odločajo za otroke, sploh nekaj spornega?

Izkušnja matere

Breuningova je za New York Times opisala, kako je biti 27-letna mama med mamami enako starih otrok kot je njena hči, ki pa so v poznih 30ih oz. zgodnjih 40ih. Opisala je svojo starševsko izkušnjo v okolju, kjer starši od države v primerjavi s podobno razvitimi državami uživajo razmeroma malo podpore. Predstavila je, kako je njeno življenje in življenje njenega moža spremenilo rojstvo otrok ter kako je prav preko tega, da je postala mati, postala tudi odrasla, porod pa ni pomenil konca njenega življenja, ampak tudi po njem še naprej živi izpolnjeno.

Zakaj si mladi družino ustvarijo vse kasneje?

Avtorica išče razloge za odlaganje rojstev med mlajšimi generacijami in poudarja, da se mladi pri ustvarjanju družine obotavljajo zaradi upravičenih skrbi glede denarja in stabilnosti, pa tudi kulturnih pomislekov. Analizirala je tudi vpliv izobrazbe, dohodka, rase, države izvora in geografije na rojevanje otrok in ugotavljala, da visoko izobraženi strokovnjaki, ki živijo v večjih urbanih središčih, navadno odložijo porod do poznih dvajsetih oz. zgodnjih tridesetih let.

Mladi pravijo, da se za to odločajo, ker želijo najprej zaslužiti več denarja zaradi (med drugim) visokih stroškov otroške oskrbe, študentskega dolga, med razlogi pa so še cene stanovanj, politična nestabilnost in strah pred spreminjajočim se podnebjem. V raziskavi The Timesa, ki jo navaja avtorica, so milenijci, ki še niso imeli otrok, med razlogi navajali še, da ne želijo žrtvovati prostega časa, da niso našli pravega partnerja ter da niso bili gotovi, da bi bili dobri starši.

Pozdravila državno podporo družinam

Pozdravila je ugodnosti za družine, ki jih podpira Bidnova administracija in zapisala, da bi prinesli izboljšanje razmer v ZDA, pa čeprav še zdaleč niso radodarni kot na primer tisti v Skandinaviji. Čeprav ameriško desnico skrbi demografski problem, pa bolj socialni družinski politiki tamkajšnji konservativci nasprotujejo.

Na Brueningovo so se nato na družabnih omrežjih vsule kritike, tudi zato, ker sta z možem katoličana. Kot problematično je bilo tako izpostavljeno, da sta z možem kljub visoki izobrazbi lahko nenačrtovano spočela otroka, kar da se zdi kot »brezmadežno spočetje«. Avtorica je na kritiko odgovorila in pojasnila, da brezmadežno spočetje ni enako kot deviško spočetje.

Pod vprašajem, ali sme takšna mnenja pisati za NYT

Izpostavljeno je bilo, da je kot ženska, ki je bila z istim moškim od 16 leta dalje, ni statistično reprezentativna za sodobno Ameriko, pod vprašaj pa je postavljeno, koliko kot taka predstavlja bralce The New York Timesa.

Da je bila noseča z moškim, ki ga je spoznala v srednji šoli, je bilo označeno kot največji »hudičev trik«. Očitki so šli tudi v smer, da se kot nekdo, ki poseduje dvosobno stanovanje v velikem mestu, res ne more pritoževati nad svojimi nizkimi dohodki.

https://twitter.com/ebruenig/status/1391590014543351810

Prav tako so avtorici očitali, da med vrsticami spodbuja materinstvo mladih žensk ter izraža svoje nasprotovanje splavu. Ta sicer v komentarju ni, niti posredno, nikoli omenjen, a avtorica, ki se ima za krščansko socialistko, svoja prepričanja jasno izraža tudi v drugih komentarjih. Tako je med drugim zapisala, da bi bilo z rojstvom naklonjeno socialno politiko splavov manj. Prav tako ji iz drugih zapisov očitajo tudi njeno podporo temu, da bi matere, ki si tega želijo, lahko ostale doma z otroki.

https://twitter.com/kellyvhalen/status/1391558921672957955