Novorek z Zahoda: da 2+2 ni nujno 4, bodo slej kot prej prisiljeni sprejeti tudi naravoslovci

Današnji čas instantnih informacij 24 ur na dan/7 dni na teden pogosto povzroči, da vidimo dnevna politična drevesa, gozda, ki se izrisuje na političnem obzorju in nas bo morda dohitelo že v roku leta ali dveh, pa ne vidimo.

V teh poletnih dneh na slovenskih družbenih omrežjih stran od medijskih odrskih luči poteka debata o ideološkem 'spreobračanju' jezika, ki daleč od oči povprečnega volivca tokrat ne prihaja nad Slovence iz logov Internacionale, temveč iz druge strani Atlantika, iz države, ki je trenutno vpeta v silovito predvolilno tekmo.

Morda zadnjo veliko debato znotraj Zahodne civilizacije je sprožil spodnji tvit.

Morda zato, ker je vse odvisno od tega, ali 2+2=4 ali ni. https://t.co/JBxABZFxnT

— Žiga Turk (@ZigaTurk) August 9, 2020

Ko v Sloveniji vse skupaj cepimo na letnico 1945, ter ostre ideološke salve, ki po navadi najprej priletijo z leve in takoj sprožijo odgovor z desne, imamo kaj kmalu sestavine za politično mineštro, ki se ne bo tako kmalu ohladila, pa čeprav slovenski pregovor veli, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha.



Povprečni slovenski volivec se morda le bežno zaveda sledečih dejstev, toda slovenski prepiri glede družinskega zakonika pred leti, ki so se končali z znamenitim dvakratnim zmagoslavjem Aleša Primca ter manipuliranje s slovenskim jezikom, ki ima na filozofski fakulteti že nekajletno brado, ne prihajajo iz vakuuma. Volivci se bodo bržkone morali soočiti s predvolilno tematiko s povsem samosvojim ideološkim nabojem, problemom t.i. ''inkluzivnosti'' jezika, ki naj bi skrbela za 'antifeminizem', 'anti-rasizem' ,'anti-patriarhalizem' ter 'anti-belsko nadvlado' in kar je še teh modernih družbenih nadlog.

Lahko si kar predstavljamo naše starejše sodržavljane, ki se ob gledanju političnih soočanj obupani praskajo po glavi ter poskušajo razčleniti to novo moderno jezikovno filozofijo. A morda jim bo spomin na rajnko državo pomagal razumeti težavo, v kateri se relativno hitro utegne znajti tudi slovensko javno mnenje.

Novorek

Pisatelj George Orwell  (leta 1949) in že pred njim katoliški duhovnik Robert-Hugh Benson (leta 1907), sta se v njunih znamenitih romanih 1984 in Gospodar sveta (v slovenščini je  izšel pri založbi Družina leta 2016) oba poigravala z mislijo, kako lahko utopična totalitarna organizacija oz. država z manipulacijo jezika – Orwell je temu rekel 'Novorek' (angl. Newspeak) – doseže agresivno preoblikovanje miselnosti družbe po svojih lastnih vzorih ter ljudi spravi v miselno suženjstvo.

V 20. stoletju so se tega posluževali predvsem danes propadli komunistični režimi v Evropi, med katerimi je bil tudi jugoslovanski takozvani ''neuvrščeni-hibrid'', ki pa resnici na ljubo v ničemer ni zaostajal za svojim idejnim sovjetskim izvirnikom. Našim starejšim sodržavljanom so nedvomno znani izrazi iz recimo mu 'Jugo'-Novoreka, kot so npr. svoboda, ljudska oblast, samo-upravljanje, socialistična demokracija in kar je še te latovščine, ki so jo številne generacije osvajale pri STM – Samoupravljanju s temelji marksizma.

Ti na videz idealistični, nedolžni izrazi so bili tako izmaličeni, da so osvetlili točno določen pomen ter hkrati določenega izključevali. Veliko tega se je ohranilo tudi v demokratični Sloveniji. Preseneti nas že odmev družbenih omrežij na enega izmed prejšnjih člankov internetnega portala Domovina.je, ko so se javni komentatorji spotikali ob samo ime tega medija: ''Že to, da se imenuješ Domovina, je bolano.''

Beseda 'Domovina' v slovenskem prostoru torej ohranja pozitivno konotacijo samo v povezavi s partizansko-revolucionarnim bojem ter t.i. ''osvoboditvijo'', ki so nam jo baje prinesle partizanske puške, medtem ko je 'Domovina' v kontekstu 'Slovenske pomladi' ter osamosvojitve izrazito negativen pojem. Podobno bi lahko trdili za pojme 'narod', 'zgodovina', ki so ohranili pojmovanje iz časa izpred leta 1990. V primeru 'Cerkve' je prišlo celo do vsesplošne nadomestitve pojma s kratico negativnega pridiha 'RKC', ki v velikem delu slovenske levice povzroča Pavlov refleks.

Marksizem v preobleki

V tem trenutku je potrebno poudariti, da povprečen slovenski demokratično-orientirani volivec zmotno domneva, da je bil ideološki komunizem v pomladi narodov v letih 1989-1991 dokončno premagan. Nasprotno, opažamo lahko neizpodbitno dejstvo, da dejanski marksizem danes v rahli preobleki dviguje glavo v nekdanjih zibelkah zahodne demokracije, vključno z ZDA, kar je prvovrstna ironija.

Zahod Slovencem tako danes prinaša povsem nov 'Novorek' t.i. nove-levice, ki brenka na starejšemu Slovencu manj znane strune spolnih in rasnih manjšin, ki se množijo tako hitro, da bi lahko v šali rekli, da kratica LGBTQ vsakih nekaj let dobi novo črko. Ko se obenem v slovenski politični prostor nekritično prenašajo kratice iz trenutnega ameriškega protestnega miljeja, kot so 'Black-Lives Matter' ter parole kot so 'Ne morem dihat' vključno s povsem novonastalimi izrazi kot je 'anti-Janšizem', je besedna zmeda še večja.

Zdi se, da je ravno besedna zmeda to, kar politična levica išče: nadzor nad vedno večjim številom dobesedno izmišljenih besed je izvrstno orodje nadzora družbe in posameznika.

2+2 ni več nujno 4

Zdi pa se, da je ravno besedna zmeda to, kar politična levica išče: nadzor nad vedno večjim številom dobesedno izmišljenih besed je izvrstno orodje nadzora družbe in posameznika. Poplava pojmov namreč učinkovito izbriše to kar je ustaljeno, stalno, določeno. 2+2 tako kar naenkrat ni več 4, saj je lahko v določenih okoliščinah 5, ali pa morda 3, če to gledamo npr. iz rasnega stališča.

Vem, sliši se nemogoče, a takšni so trendi, ki se jih opaža na družbenih omrežjih. Pozoren opazovalec sedaj tu opazi, da so besedne spremembe prodrle tudi v t.i. trde vede, kot so npr. matematika, fizika, astronomija. Tu leži ključni vidik, ki ga slovenski demokrat ne razume. Pred 'Jugo'-'Novorekom' je disident znotraj izobraževalnega sistema npr. lahko zbežal, če je namesto družboslovja izbral za dušo in um neškodljivo tehnično-naravoslovno izobraževanje. Progresivni Novorek pa se vriva vsepovsod in svojo glavo dviga v vse vede, od jezikoslovja do strojništva in kemije. Samo vprašanje časa je, kdaj se bodo tudi naši slovenski študentje npr. strojništva soočili s podobno prevzgojo kot njihovi zahodni kolegi; WC polemiko smo tako pred leti že uspešno uvozili.

Katoliški filozofiji so njeni liberalni in protestantski nasprotniki v preteklosti pogosto očitali ukvarjanje s preveč zapletenimi vprašanji, kot je npr. vprašanje 'Koliko angelov lahko stoji oz. pleše na glavi ene bucike?'  To vlogo lahko v današnjem svetu novi levici upravičeno očitamo konservativci, saj je progresivna fronta družbo preplavila s spiskom t.i. 'fobij' od 'homo'-fobije, 'islamo'-fobije do 'trans'-fobije, pri čemer t.i. 'trans-fobija' seveda ne predstavlja strahu pred transportnimi sredstvi, temveč predstavlja še en nov izraz iz Biblije progresivističnega 'Novoreka' 21. stoletja.

Jasna in odločna beseda mora biti tu pravica vseh, sicer bomo prišli v situacijo, ko bodo novo politično korektnost napadali le pripadniki t.i. skrajne oz. alternativne desnice. Poplavi pojmovne zmešnjave bo široka politična demokratična pahljača na jasen in argumentiran način morala narediti konec ter javno oznanjati, da je novi levi pojmovni status-quo dovoljeno ter potrebno javno preizpraševati, stehtati in če je potrebno krepko popraviti ali celo zanikati.