Obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti
Na današnji dan obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti. Z njim se spominjamo razglasitve rezultatov plebiscita, s katerim smo se Slovenci pred 32 leti odločili za samostojno državo.
23. decembra 1990 smo namreč na referendumu odločali, ali naj se Slovenija, ki je bila takrat del Jugoslavije, odcepi in postane samostojna država. Rezultati plebiscita so bili prepričljivi. Plebiscita se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojno državo jih je glasovalo okoli 95 odstotkov. Izide plebiscita so v slovenski skupščini uradno razglasili čez tri dni, 26. decembra.
23. decembra 1990 smo namreč na referendumu odločali, ali naj se Slovenija, ki je bila takrat del Jugoslavije, odcepi in postane samostojna država. Rezultati plebiscita so bili prepričljivi. Plebiscita se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojno državo jih je glasovalo okoli 95 odstotkov. Izide plebiscita so v slovenski skupščini uradno razglasili čez tri dni, 26. decembra.
Povezani članki
Zadnje objave
Škof Andrej Saje: Prihodnosti ni mogoče graditi na pozabi, temveč na resnici
6. 6. 2026 ob 20:07
Prejšnja država je za svoj temelj postavila zločin
6. 6. 2026 ob 18:43
[Gledali smo] Ivana Orleanska v nemškem bunkerju
6. 6. 2026 ob 18:40
Davčni primež znižuje našo kupno moč
6. 6. 2026 ob 16:00
Svinjski file z žara in mlad krompir z grškim jogurtom
6. 6. 2026 ob 12:00
Prostora na Žalah je dovolj, le v srcu ga primanjkuje
6. 6. 2026 ob 11:13
Ekskluzivno za naročnike
[Gledali smo] Ivana Orleanska v nemškem bunkerju
6. 6. 2026 ob 18:40
Svinjski file z žara in mlad krompir z grškim jogurtom
6. 6. 2026 ob 12:00
Deklica v rokah strokovnjakov v vedno večji stiski
6. 6. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUN
07
33. pohod po Velikolaški kulturni poti
07:00 - 00:00
JUN
12
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
5 komentarjev
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Po napačni namestitvi zastave Slovenije 26. 6. 1991. leta se je razpaslo navpično obešanje zastave na ročice ali prečke, kjer je dejansko vedno vidna narobna stran zastave. Povod je v manjkajočem stavku o razporedu barv, da so te razporejene vodoravno od zgoraj navzdol, bela, modra, rdeča. Tudi mene pa zanima, kdo v Sloveniji forsira komercialno obešanje zastave na jambore z ročico, kljub temu, da je to v nasprotju z določilom ustave in zakona. Ker je policija spoznala, da bi morala globiti take uporabnike po najmanj 625 evrov, je raje iz novega zakona o njeni dejavnosti izpustila obveznost za tako ugotavljanje prekrškov. V inšpektoratu za šolstvo pa je inšpektor z nazivom dr. znanosti ugotovil, da v nobenem zakonskem aktu ni opredeljeno, kakpšen naj bo drog ali jambor za nameščanje zastave in je zato menda v redu, da so zastave navučno obešene na ročici ali pa celo križane na prečki. Noben dokaz, da to ni prav, mu ni prišel do živega. Me zanima, če dobiva državno plačo. Sicer pa niti prostovoljno društvo Heraldica Slovenica do 2004, niti poklicni protokol Slovenije do 2006. leta nista znala pravilno namestiti zastave Slovenije na drog ali jambor. Vsi, ki so jo narobe obešali, so se sklicevali na protokol. Izdelovalci zastav pa so itak poglavje zase.
tohuvabohu
Čuj, imam zastavoslovno operativno vprašanje. Zakaj moramo Slovenci gledati ZADNJO stran zastave, kadar je obešena kot bandero? Kateri idiot nam je vsilil to prakso?
Se pa strinjam, da je v naši ustavi kup neumnosti. Nikjer recimo ni definicije ljudstva, se pa operira s tem pojmom. Prav tako ni navedena definicija socialne države, zato si jo lahko vsakdo tolmači po svoje.
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Najprej še o tim. slovenski zastavi. Od aprila 1990. leta do junija 1991. leta so Slovenci množično uporabljali slovensko tribarvnico, brez zvezde in sevda, brez grba, saj je bil le ta sprejet šele pol leta kasneje. Tudi nedavno umrli fotorgaf in urednik Joco Žnidaršič jo je zabeležil na Triglavu. Za dan samostojnosti in enotnosti 1990. leta še ni bilo zastave Slovenije z grbom. Danes je Janez J-. Švajncer zapisal, da naj bi 26.12. in 25.6. združili v en državni praznik in sicer 26. 6., ko so na slovesosti na Kongresnem trgu dejansko razglasili samostojnost Slovenije, a jo žal počastili z zastavo, ki ni bila niti narodna, niti državna.
Naslov Butal je sedaj v zgradbi, kjer po novem domuje predsednica vlade Državovenija. In, če se država imenuje tako, saj dr. nagovarja v nastopih le državljanke in državljane, potem je te preimenovala iz Slovenk in Slovencev v po butalsko navedene prebivalce te države, ki govorijo toliko jezikov, kot po božji odločitvi v Babilonu. Torej, komentator raspurin naslovi vprašanje na imenovano v tvojem komentarju. Pa še to, v 3. členu ustave je huda pojmovna zmešnjava med ljudstvom, slovenskim narodom ter vsemi državljankami in državljani. Ljudsrtvo naj bi bilo do Primoža Trubarja. Po mojih izkušnjah slednji nočejo vstati pri predvajanju Premrlove himne Slovenije, češ, da to ni njihova himna. Očitno pa imenovana ni prebrala uvoda zapisanega na 5. strani Ustave Republike Slovenije, 1999, ki pozna le slovenski narod in prebivalce Republike Slovenije. Mnogi med slednjimi to potem niso hoteli postati in so se špekulativno odločili za "izbrisane", kar jim plačujemo Slovenci še sedaj. Bo dovolj?
rasputin
od nastopa dr. Nataše Pirc Musar kot predsednice Repulike Slovenije nismo več Slovenke in Slovenci, ampak Državovenke in Državovenci, torej brezizmno ljudstvo !!!
***
Kje si pa to pobral?
V Butalah?
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
To ni le slovenska zastava, ampak je zastava Republike Slovenije. Prva je uradno od 23. 9. 1848. leta in kasneje kot slovenska narodna zastava od 11. 11. 1994. leta, ta, ki je na ponsetku pa od 24. junija 1991. leta. Po zakonu URL SVN 67/1994 slovensko narodno zastavo lahko nemščamo skupaj z zastavo Slovenije in drugimi ob njih. Žal "grboslovci" iz Društva Heraldica Slovekina ne priznavajo slovenske narodne zastave in je ne uporabljajo niti na Wolfovi ulici v Ljubljani, niti na Geossu neposredno na prireditveneni površini, ampak je izobešena komaj opazna med Titovimi drevesi. Še to, od nastopa dr. Nataše Pirc Musar kot predsednice Repulike Slovenije nismo več Slovenke in Slovenci, ampak Državovenke in Državovenci, torej brezizmno ljudstvo !!! Nepojmljiv napredek! Od kod in zakaj?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.