Opozicija pri Pirc Musarjevi: tarnanje nad izgubo oblasti v imenu »kulturnega dialoga«

Šefi leve opozicije so se danes zatekli k predsednici republike Nataši Pirc Musar na Gregorčičevo ulico. Za zaprtimi vrati so se sestali vodje strank, ki so po letošnjih volitvah ostale brez oblasti. Čeprav so po srečanju javno govorili o kulturnem dialogu in sodelovanju, njihove izjave in ravnanja v zadnjih mesecih kažejo predvsem na eno: težko prenesejo dejstvo, da so volivci odločili drugače. Nervozni so zlasti zaradi ravnanja predsednika DZ Zorana Stevanovića, ki je bil danes pri Pirc Musarjevi kot predstavnik konstruktivnega dela opozicije. Česar pa mu v uradu predsednice očitno ne priznavajo.

Opozicijska ustavna logika

Iz urada predsednice so po srečanju, na katerih je posebej gostila najprej vodstvo Svobode, nato SD in Levice in nazadnje še Resni.ce, postregli z dokaj uradniškim sporočilom za javnost. Kot so navedli, je predsednica republike preverila, pri katerih projektih, ključnih za dolgoročni razvoj Slovenije, je mogoče doseči širše politično sodelovanje. Obenem je opozorila na nujnost varovanja demokratičnih procesov in dvigu politične kulture.

Našteto se seveda nanaša na nedavna dogajanja na domačem političnem parketu, tudi na dejstvo, da še vedno nista ustanovljeni preiskovalni komisiji, ki so ju zahtevali v opoziciji. Na to so v izjavah po srečanju opozorili tudi vsi prvaki levih strank. Predsednik Svobode Robert Golob je tarnal, da Stevanović ne bi smel določati ustavnega reda. Da je zavrnitev ustanovitve preiskovalnih komisij v »skregana z ustavno logiko«, je opominjal tudi šef SD Matjaž Han.

Dvojna merila

A te besede prihajajo iz ust istih ljudi, ki so mirno gledali, ko bivša predsednica DZ v preteklem mandatu odločno zavračala zahtevo tedanje opozicije po preiskovalni komisiji o rabotah bivšega premierja Goloba v Gen-I. Češ da ni dopustno, da bi imeli dve preiskovalni komisiji, ki bi obravnavali isto temo. Energetika je seveda široko polje in komisiji se gotovo ne bi ukvarjali z isto temo. Sploh ob dejstvo, da so v komisiji, ki so jo ustanovili v tedanji koaliciji, preiskovali kar svojega šefa Goloba, odkrili pa seveda niso ničesar.

Ker je vodenje DZ zdaj v rokah nekoga drugega, je podobno ravnanje seveda sedemkrat bolj problematično. Pa čeprav Stevanović ni nikoli trdil, da preiskovalnih komisij ne namerava dopustiti, pač pa le, da bi želel počakati na izide referenduma prav na to temo, ki so ga predlagali prav v levi opoziciji.

Vsi bi sodelovali (in nihče)

Izjave po srečanju je sicer zaznamovala tudi retorika o potrebi po kulturnem dialogu in sodelovanju. Robert Golob je med drugim napovedal, da bodo kot »vlada v senci« pripravljali konstruktivne predloge, pri katerih naj bi bil možen konsenz. Tako Matjaž Han kot sokoordinatorica Levice Asta Vrečko sta poudarjala, da sta pripravljena na sodelovanje pri pomembnih razvojnih temah.

Odgovor na vprašanje, kako iskreni so pri teh besedah, ponuja dejstvo, da so vsi po vrsti zavrnili razvojno partnerstvo, ki jim ga je ponudila aktualna vlada. Nasprotno smo lahko priča nizkotnim besednim obračunom v parlamentu, ki koalicijske poslanke označujejo za marsikaj, česar na tem mestu skorajda ni vredno obnavljati.

Kaj je za Pirc Musarjevo prava opozicija?

Prav tako bo h konsenzu, ki je tako pogosto na ustih predstavnikov levice, težko pripomoglo dejstvo, da je predsednica republike v sporočilu po srečanju predstavnike Resni.ce praktično izločila iz opozicijskih vrst, četudi sami poudarjajo, da so konstruktivna opozicija in da niso del vlade. V uradu predsednice so namreč v sporočilu po srečanju zapisali, da se je »sestala s predsedniki in vodji poslanskih skupin opozicijskih strank in stranke Resnica«. Očitno je edina prava opozicija za Pirc Musarjevo tista, ki z vsemi štirimi nasprotuje aktualni desnosredinski vladi.