Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?

V tokratni, 260. številki Domovine, so v ospredju razmisleki o vojnah in geopolitičnih spremembah, zgodovinskih prelomih, zdravstvu, ljubljanskem referendumu, družbenih izzivih ter vprašanjih, ki vplivajo na prihodnost Slovenije in Evrope. Avtorji skozi pogovore, komentarje in analize odpirajo teme Bližnjega vzhoda, Ukrajine, vloge velikih sil, Nata, zdravstva, politike, medijev in odnosa do preteklosti.

Tomaž Cuder se v pogovoru s prof. dr. Bogomilom Ferfilo dotakne vojn na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, geopolitičnih sprememb, vloge velikih sil, prihodnosti Nata ter posledic, ki jih bodo svetovni konflikti imeli za Evropo in Slovenijo.

Dr. Milko Mikola v članku predstavlja zgodovinsko ozadje izraelsko-palestinskega konflikta, vpliv stoletij preganjanja Judov, holokavsta in odločitve Združenih narodov o ustanovitvi države Izrael ter opozarja na posledice, ki jih je ta odločitev pomenila za palestinsko prebivalstvo.

Milan Krek v komentarju piše o spremembah na področju bolniških staležev, vzrokih za absentizem in odgovornosti države, delodajalcev ter zdravstvenega sistema pri njegovem zmanjševanju ter opozarja na potrebo po celovitih sistemskih rešitvah.

Tina S. Bertoncelj predstavi izid ljubljanskega referenduma o parkirnem odloku, odzive pobudnikov, politike in župana Zorana Jankovića ter razpravo o zaupanju mestni oblasti pred prihajajočimi lokalnimi volitvami, zaznamovano z opozorili o rumenem in morebitnem rdečem kartonu.

Tomaž Cuder v pogovoru z Martinom Šolarjem, predsednikom Planinske zveze Slovenije, odpira teme o prihodnosti slovenskega planinstva, varovanju gorske narave, planinskih kočah, varnosti v gorah, gorskem reševanju ter izzivih množičnega obiska slovenskih vrhov.

Nik Sever odpira vprašanja medijske svobode, pluralizma in vpliva političnih ter ideoloških povezav v slovenskem medijskem prostoru. Razmišlja o vlogi Evropske unije, neodvisnosti novinarstva in nevarnosti, da zaščita medijev postane zaščita obstoječih vplivnih struktur.

Andrej Tomelj piše o knjigi Antona Gradiška, ki predstavi življenje in delo petdesetih znanstvenikov – od Hermana Koroškega iz 12. stoletja do Branislave Sušnik iz 20. stoletja – in opiše njihove življenjske poti, dosežke in zgodbe, pri čemer pa je Tomelj našel nekaj napak.

Mitja Pucelj v prispevku predstavi princip ABC-skladiščenja in ga poveže z določanjem prioritet pri delu in v življenju. Pokaže, kako nam dobre navade in pravilna razporeditev pozornosti pomagajo učinkoviteje obvladovati obveznosti.

Primož Lampič v satiri na duhovit in ironičen način predstavlja nenavadne pojave, protislovja in posebnosti slovenskega vsakdana. S preigravanjem znanih pregovorov, družbenih pojavov in narodnih navad ponudi zabaven, a tudi kritičen pogled na slovensko družbo.

Aljuš Pertinač v komentarju obravnava politično prihodnost Tanje Fajon in njeno kandidaturo za evropsko diplomatsko mesto. Pri tem skozi kritičen pogled odpira vprašanja o povezovanju domače politike, diplomacije in strankarskih interesov.

Milena Miklavčič razmišlja o pomenu spoštljivega dialoga, razlikovanju med kritiko in žaljenjem ter o tem, kako hitro v družbi drugačna mnenja zamenjajo osebne oznake. Spodbuja k več poslušanja, strpnosti in pripravljenosti na pogovor tudi z ljudmi, s katerimi se ne strinjamo.

Andraž Šest opisuje življenjsko pot Abu Musaba al Zarkavija, njegovo preobrazbo iz problematičnega mladeniča v radikalnega islamista ter njegovo povezovanje z džihadističnimi skupinami. Opiše pa tudi okoliščine, ki so pripomogle k nastanku in širjenju skrajnih gibanj na Bližnjem vzhodu.

Matej Leskovar v članku o ljudski fronti analizira nastanek Revije 2000, prikaže partijski mehanizem nevtralizacije in diagnosticira revijo kot prostor nadzorovanega testiranja idej.

V članku iz serije Kolaboracija in propaganda pa Matej Leskovar odpira ustavnopravno vprašanje kraljevega priznanja Tita. Pokaže, da med Kraljevino Jugoslavijo in Titovo Jugoslavijo obstaja popoln notranjepravni prelom, medtem ko je bila mednarodnopravna kontinuiteta le zunanjepolitični manever za pridobitev legitimnosti pred Zavezniki.

Ddr. Verena Perko in Matjaž Koman predstavita pomen Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Opišeta razvoj Prešernovega jezika, njegov vpliv na slovensko kulturo ter pot, po kateri je hiša postala simbol narodne identitete in ohranjanja slovenske dediščine.

Ivan Sivec hudomušno opisuje začetek svoje ljubezenske in gradbene poti – spoznavanje bodoče žene, skupne sanje o hiši ter prve načrte za njun dom. S toplino in humorjem prikazuje čas, ko je gradnja hiše pomenila velik življenjski podvig, pa tudi povezovanje, vztrajnost in skupne sanje.

Igor Gošte piše o potovanju po Grčiji, kjer je skupaj z ženo in manjšo skupino slovenskih turistov spoznaval njene največje znamenitosti. Skozi obisk Meteore, Delfov, Aten, Miken in drugih krajev predstavi preplet antične dediščine, grške kulture, vere in vsakdanjega življenja.

Marija Šega v prispevku odpira vprašanje, zakaj na velike družine pogosto gledamo skozi očala predsodkov. Skozi razbijanje stereotipov pokaže, da za številom otrok niso le hrup, obveznosti in vprašanja »kako zmorete«, ampak tudi veliko vsakodnevnega učenja, povezanosti in sodelovanja.

Ivan Sivec pripoveduje o glasbeni poti Ivanke Kraševec, ki je iz belokranjske Metlike prišla med radijske zvezde. Predstavi njene prve korake, uspehe s popevkami in čas, ko so pesmi znale povezovati ljudi.

P. dr. Andraž Arko ob 800-letnici smrti sv. Frančiška Asiškega predstavi njegovo podobo v filmu – od priljubljenega svetnika narave in uboštva do različnih umetniških interpretacij, ki povezujejo vero, zgodovino in kinematografijo.

Selma Bizjak pa nam tokrat ponudi preprost, a odličen recept za mladi krompir s hrustljavo zeliščno masleno skorjico. Hitro in enostavno – pa dober tek!

Na koncu tednika pa vas tako kot vedno čakajo šale in razvedrilo.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga. 

Postanite naš naročnik ali kupite 72-urni dostop do naročniških vsebin za 3,95 €.
Lahko pa tudi nenaročniki prelistate predogled tednika Domovina – s klikom na spodnji gumb.

Prelistaj Domovino 260 na spletu 

Za ogled se:

Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.


Prihajajoči dogodki

JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
20