Permakultura: nedolžna sprememba načina vrtičkanja ali stranska vrata nove ideologije?

Zadnja leta je tudi v Sloveniji postalo izredno moderno vrtnarjenje po principih t.i. permakulture ali biodinamičnega vrta.

Ko sem na račun te metode z več strani slišal same pohvale, sem od istih ljudi na račun klasične agronomije slišal tudi močne kritike.

Češ, da je sedanja agronomija zastarela in za njo stojijo lobiji, ki nam želijo prodajati semena, gnojila, traktorje itd.

A temu sledi logično vprašanje: kako to, da so se 10 tisoč-letne agronomske tehnike čez noč izkazale za »napačne«?

Vse je »eko« in »bio«, vsi se borijo proti strojem in kmetijskim multinacionalkam. Pa gre res samo za spremembo v kmetovanju in večje spoštovanje narave?

V boj proti strojem in multinacionalkam

Začel sem raziskovati: najprej zgodovina kmetovanja, izum pluga, obdelovanje zemlje, živinoreja, sodobne tehnike pridelave in permakultura.

Tudi sam v prostem času z veseljem kmetujem, saj izhajam iz družine, kjer so vse generacije imele stik z zemljo. Zato mi je bilo raziskovanje toliko bolj zanimivo.

Če v spletni brskalnik vpišete izraze kot so permakultura, visoke grede, biodinamika in podobno, boste naleteli na spletne strani z zanimivo vsebino. Vse je »eko« in »bio«, vsi se borijo proti strojem in kmetijskim multinacionalkam. Pa gre res samo za spremembo v kmetovanju in večje spoštovanje narave?

Gre za mnogo več kot le za neškropljeno solato

Raziskoval sem naprej in naletel na niz zanimivih člankov ter spletnih strani, ki so posredno povezani s področjem sonaravnega in inovativnega kmetovanja. Njihova vsebina je presenetljiva in hkrati zaskrbljujoča. Vsi si želimo na mizi zdravo, neškropljeno in domačo hrano, vendar gre pri tem za prikriti uvod v spremembo vrednot, etike in načina življenja.

Če zagovarjaš sonaravno vrtnarjenje, je jasno, da boš pazil, v kakšni hiši boš živel: pasivne gradnje, zbiranje vode, sodobne bio-arhitekture, naravni materiali.To je, za razliko od kmetovanja, drugo področje - inovacije.

Vloga posameznika se v taki miselnosti pomeša in zasenči v nekakšni »kolektivnosti za vsako ceno«, ki ni več družba svobodnih ljudi, ampak ideologija skupnega.

Do sem je še vse neproblematično in zdravorazumsko. Tretje področje je odnos do posedovanja zemlje. Od tukaj naprej prehajamo na spolzka tla, kajti temelj tega razmišljanja predstavlja (vsaj delno) odpoved zasebni lastnini v korist skupnega imetja, zadružno obdelovanje zemlje, t.i. Open Space Technology in skupinsko odločanje.

Vloga posameznika se v taki miselnosti pomeša in zasenči v nekakšni »kolektivnosti za vsako ceno«, ki ni več družba svobodnih ljudi, ampak ideologija skupnega.

Četrto področje, povezano z naštetimi spremembami, je odnos do zdravstva in lastnega telesa: prehod od klasične medicine k holistični (poleg telesa je potrebno zdraviti še dušo in duha, pomen mistične energije, čaker, angelov …), zavračanje farmacevtskih zdravil na račun prehranskih dopolnil, discipline za samokontrolo telesa, poudarjanje t.i. dobre smrti (evtanazija) in reinkarnacije.

Peto področje ureja ekonomijo in finance. Tukaj je v ospredju premik od sedanjih vzorcev k pravični trgovini, vedno bolj uveljavljenim pristopom mikro plačil za souporabo dobrin (carsharing in carpooling), lokalna ekonomija in odpoved skupnim valutam za vrnitev k nacionalnim itd.

Kot šesto in zadnje področje podvrženo spremembi sta kultura in izobraževanje. Zagovorniki sonaravnega, zadružnega obdelovanja zemlje, holistične medicine in deljenja svojega avta z neznanci, bodo verjetno bolj dovzetni za izobraževanje na domu, alternativne kulture, nišne in neuveljavljene pedagoške metode itd.

Velike spremembe prihajajo potiho

Seveda ni vse črno-belo in tudi kdor si je postavil visoko gredo na vrtu za premakulturno vrtnarjenje, še ni popoln alternativec, nekakšna mešanica med hipijem in ekstremnim komunistom. Pomembno pa je zavedanje, kako nam lahko na videz nedolžna novost spremeni življenje in družbo, kako res velike spremembe vstopajo skozi stranska in ne skozi glavna vrata.

Potovanje v svet permakultre se začne z obdelovanjem zemlje (= naravnega prostora) in se nadaljuje s spremembo etike, načel in življenjskih navad. To prinaša konkretne spremembe v lastnem življenju in v življenju družbe.

Odnos do zemlje in do kmetijstva je ključnega kulturnega in civilizacijskega pomena, saj se je z začetkom kmetijstva zgodil prehod od nomadskega življenja k prvim naselbinam, kasneje so to postala mesta in cvetoče civilizacije.

Ste torej še prepričani, da je permakultura samo nedolžna sprememba načina vrtičkanja?