Pesnik Jurij Paljk: "Nikogar, ki ni ponosen na svoje korenine ne moreš spoštovati, ker se že sam ne."
V Intervjuju za Časnik.si je s pesnik, mislec in urednik Novega glasa Jurij Paljk, ki je pred kratkim prejel naziv vitez Republike Italije, je ta spregovoril o svojem življenju, spominih na otroštvo, študij, pa tudi na vse hudo, kar se mu je dogajalo, pa o ohranjanju slovenske besede in identitete ter o svojem delu za Novi glas.
O svojem spominjanju otroštva, ki ga je preživel kot kmečki otrok na Vipavskem in kot član Cerkve, pravi tako: "Sramotno so delali z nami. Najbolj me je bolelo, da smo bili kmetje vedno na javnem kraju izobešeni tako, da se je tam videlo, kdo še ni uspel plačati vseh davkov. Na to so vsi pozabili. Jaz nisem. Pred kratkim sem šel domov, v rojstno hišo. Bil sem sam doma, šel sem v sobo, kjer sta spala moja starša. Šel sem do nočne omarice moje pokojne mame in odprl predalček, zadelo me je kot mina: v predalčku sta očetova in mamina zelena izkaznica za socialno zavarovanje, otroštvo in pomanjkanje, vse to in še več je butnilo vame s tako močjo, da sem moral dobesedno vstati in oditi na borjač na zrak."
O tem, ali se splača, da svoje otroke vozi v šolo s slovenskim učnim jezikom, da se ti učijo slovenščino pravi: "Če mislite na denar, se gotovo ne splača, to je jasno. A jaz bi umrl, dobesedno in to ni metafora, če bi moral s svojim otrokom govoriti v tujem jeziku. Da, umrl bi, tako je vraščen slovenski jezik v mojo bit, molim in pišem poezijo samo v slovenskem jeziku, to pa je najgloblje, kar sem kot človek sploh sposoben storiti. To je moja dolžnost."
Več zanimivih odgovorov si lahko preberete v celotnem intervjuju na spletni strani Časnika.
O svojem spominjanju otroštva, ki ga je preživel kot kmečki otrok na Vipavskem in kot član Cerkve, pravi tako: "Sramotno so delali z nami. Najbolj me je bolelo, da smo bili kmetje vedno na javnem kraju izobešeni tako, da se je tam videlo, kdo še ni uspel plačati vseh davkov. Na to so vsi pozabili. Jaz nisem. Pred kratkim sem šel domov, v rojstno hišo. Bil sem sam doma, šel sem v sobo, kjer sta spala moja starša. Šel sem do nočne omarice moje pokojne mame in odprl predalček, zadelo me je kot mina: v predalčku sta očetova in mamina zelena izkaznica za socialno zavarovanje, otroštvo in pomanjkanje, vse to in še več je butnilo vame s tako močjo, da sem moral dobesedno vstati in oditi na borjač na zrak."
O tem, ali se splača, da svoje otroke vozi v šolo s slovenskim učnim jezikom, da se ti učijo slovenščino pravi: "Če mislite na denar, se gotovo ne splača, to je jasno. A jaz bi umrl, dobesedno in to ni metafora, če bi moral s svojim otrokom govoriti v tujem jeziku. Da, umrl bi, tako je vraščen slovenski jezik v mojo bit, molim in pišem poezijo samo v slovenskem jeziku, to pa je najgloblje, kar sem kot človek sploh sposoben storiti. To je moja dolžnost."
Več zanimivih odgovorov si lahko preberete v celotnem intervjuju na spletni strani Časnika.
Zadnje objave
Po BSF – Slovenija, EU in opozorilo prihodnosti
2. 9. 2026 ob 18:04
Vrsta vidnih izzivalcev Jankovića se daljša; se županu že kaj tresejo hlače?
2. 9. 2026 ob 17:02
Sobodajalci pozivajo k odpravi diktature ozkih lobijev
2. 9. 2026 ob 16:38
Ekskluzivno za naročnike
Kako smo zidali hiše (7/10): Kdor hišo začne zidati, jo tudi dokonča
2. 9. 2026 ob 12:00
Domovina št. 267: Ne bojte se otrok
2. 9. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
SEP
04
7. Slovenski večer v Celovcu
19:00 - 22:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.