»Politična policija« ali politična propaganda?

Pobudniki referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi so se znašli pred izzivom, ki ga najbrž niso pričakovali. Sami priznavajo, da jih skrbi nizka mobilizacija. Po štirih letih Golobove vlade, polne političnih obračunov s praktično vsemi podsistemi, je celo leva javnost očitno utrujena. Čeprav imajo za zbiranje 40.000 podpisov čas do 14. julija, kaže, da bo to zahtevalo precejšen napor.

Po zadnjem dostopnem podatku s spletnih strani, na katerih pobudniki sproti osvežujejo število zbranih podpisov, se to sicer približuje številki 30.000. A če je v prvih dneh ta naraščala dokaj hitro, se je rast v zadnjih praktično zaustavila. Glede na sosledje objavljenih številk referendumsko pobudo dnevno podpiše le še okoli 500 ljudi. Ob takšnem tempu pa niti slaba dva tedna, kolikor je še ostalo do konca zbiranja, ne bosta zadoščala, da bi dosegli potrebnih 40.000 podpisov.

Dragi X-ovci, levičarji razširjajo o parlamentarni preiskavi diverzne nonsense, strašijo državljane, da se bo brskalo po njihovih telefonih in compih, preiskovalo njihive TRR itd. To je #bullshit. Tole so dejstva koga/kaj lahko parlamentarna preiskava preiskuje.

Prosim, delite🙏 pic.twitter.com/03sleWufEp

— brutusReloaded (@brutus91101394) June 30, 2026

Levičarske manire

Pobudniki vodijo sicer izjemno zavajajočo kampanjo, ki temelji na opozarjanju pred »politično policijo«. Dokaj prozorna propaganda, ki tako na spletu kot v fizični obliki v podobi nalepk in letakov opominja, da naj bi novi zakon prinašal zlorabe zasebnih bančnih računov, SMS-ov in e-pošte ter politično ustrahovanje.

Ne gre se slepiti: v maniri levičarske politike gre za očitanje (potencialnih) praks, ki jih v sklopu aktualne zakonodaje s pridom uporabljajo prav njihovi predstavniki. Vse našteto je namreč natančno tisto, kar si je v preteklem mandatu privoščila poslanka Svobode Tamara Vonta.

A o tem nekoliko pozneje. Poglejmo, kaj sploh prinašajo zakonske rešitve, v katere se tako zelo zaletava levi pol, ki je za dosego cilja angažiral tudi nekatere znane igralce, med njimi Jurija Zrneca in njegove precej bizarne videoposnetke.

Ne gre se slepiti: v maniri levičarske politike gre za očitanje (potencialnih) praks, ki jih v sklopu aktualne zakonodaje s pridom uporabljajo prav njihovi predstavniki.

Blokiranje komisij pod Klakočar Zupančičevo

Novela, sprejeta konec maja, prinaša nekatere ključne spremembe, ki bi pripomogle k učinkovitosti delovanja parlamentarnih preiskovalnih komisij. Omejuje namreč predhodno ustavno presojo, ki jo odslej lahko zahtevata le sodni svet ali generalni državni tožilec. Doslej je bil krog upravičencev širši, ustavno presojo je lahko vložila tudi skupina poslank in poslancev.

Ustavno sodišče naj bi po stari zakonodaji takšno pobudo obravnavalo absolutno prednostno. A že iz primera, ko absolutno prednostno že več let obravnava novelo zakona o nacionalni televiziji, je mogoče sklepati, da bi praksa, uvedena predlani na pobudo Urške Klakočar Zupančič, lahko ustanavljanje komisij močno zavlekla ali praktično onemogočila. Maja sprejeta novela obenem pomika sodno varstvo na konec postopka, odpravlja pa tudi pogoste blokade, kot je izločitev poslanca oziroma priče iz komisije.

Namenske zlorabe pod Svobodo

Parlamentarne preiskovalne komisije imajo resda širše pristojnosti od drugih delovnih teles v državnem zboru. Od teh se razlikujejo predvsem po tem, da imajo pooblastila, podobna kot sodišča v kazenskem postopku, pri čemer pa seveda nimajo pristojnosti izrekanja sankcij. A pristojnosti parlamentarnih preiskovalnih komisij so bile takšne že do zdaj, same po sebi pa ne pomenijo njihove zlorabe.

Dokler se seveda v njeni sestavi ne znajdejo ljudje, ki se zlorab poslužujejo namensko. In natančno to se je v preteklem mandatu dogajalo v komisiji, ki je pod vodstvom poslanke Tamare Vonta (in pred njo Mojce Šetinc Pašek) preiskovala domnevno nezakonito financiranje političnih strank in medijsko propagando. Da je šlo za komisijo, namenjeno političnemu obračunu s stranko SDS, je Šetinc Paškova, potem ko se je razšla s Svobodo, javno obelodanila tudi sama. Da so članice in člani komisije pri tem uporabili metode, ki jih danes skušajo obesiti desnici, pa danes razkrivajo tudi številni, ki so se pred komisijo znašli kot priče.

Žrtve komisije: Jeretič, Požar, Tomašič, Hojs

Eden teh je bil Sebastjan Jeretič, danes sicer v. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje. Na omrežju X je pred dnevi razkril, da je bil tarča »komisije, ki je delovala v nasprotju z zakonom«. Čeprav ni bil osumljen ali poklican kot priča, so člani komisije brskali po njegovih bančnih računih in nadlegovali njegove poslovne partnerje.

»Enako ali podobno v mojem primeru,« poudarja novinar Bojan Požar. Kot pojasnjuje, je po nasvetu odvetnika preiskovalno komisijo, ki jo je takrat vodila še Mojca Šetinc Pašek, pisno zaprosil, naj mu pojasnijo, česa je osumljen oziroma obtožen, ter mu predočijo pripadajočo dokumentacijo. Odgovora ni dobil.

Pred komisijo je bil poklican kot priča, zasliševali pa so ga kot osumljenca oz. obtoženca. »Kasneje smo tudi izvedeli, da so brez odredbe sodišča pridobili in pregledali vso našo bančno, davčno in drugo dokumentacijo, pri čemer je osebno sodeloval tudi Tomaž Modic, novinar portala Necenzurirano,« opozarja preiskovalni novinar.

Podobno izkušnjo z isto komisijo je imel poslanec SDS Aleš Hojs. Kot je pojasnil v nedavni parlamentarni razpravi o noveli zakona, je bil na preiskovalno komisijo pod vodstvom Tamare Vonta vabljen kot priča. »Kmalu po zaslišanju sem od banke prejel obvestilo, da mi ukinjajo osebni račun, ker sem politično izpostavljena oseba, in imajo dovolj zahtevkov zaradi komisij,« je dejal. Jasno je torej, da je nekdo dostopal do njegovih osebnih bančnih podatkov, pa čeprav je bil v postopku zgolj kot priča.

Zaletavost in žaljenje prič

Tudi sicer je bilo zaslišanja Požarja in predstavnikov drugih, prejšnji vladi očitno manj naklonjenih medijev, med njimi direktorja Nove24TV Borisa Tomašiča, res težko gledati. Ne zato, ker priče ne bi imele odgovorov na vprašanja Tamare Vonta, ampak zaradi njenega brezglavega zaletavanja v priče, ki je, ko je začelo zmanjkovati argumentov, pogosto prešlo tudi v neposredno žaljenje. Tomašič je sicer zaradi zlorabe položaja in razkritja poslovnih skrivnosti zoper Vonto vložil tudi kazensko ovadbo.

»Doživljali smo pritiske, kakršnih še ni bilo. Želeli so nas materialno in finančno uničiti, grozili so našim oglaševalcem, naj ne oglašujejo na Novi24TV in v Demokraciji, drugače se bodo spravili še nanje. A smo zdržali,« se danes spominja Jože Biščak, nekdanji urednik tednika Demokracija.

Ko Golobovi preiskujejo Goloba

Pobudo za referendum je v luči naštetih izkušenj mogoče razumeti kot sprevržen poskus omejevanja dela obstoječih komisij in tistih, ki bi lahko v prihodnje še nastale. Prav to je koaliciji namreč uspelo v primeru komisije o podjetjih Gen-I, Star Solar ter financiranju Svobode in volilni kampanji 2022. Ker je bivša koalicija na mesto predsednika posadila poslanca Svobode Tomaža Laha, komisija praktično ni delovala, blokirana so bila tudi vsa predlagana zaslišanja, vključno z vodjo Svobode Robertom Golobom.

Preiskovalne komisije so pomemben demokratični mehanizem, a le, če delujejo v javnem interesu in ne kot orodje za obračun z nasprotniki. V rokah prejšnje koalicije so očitno postale instrument političnih obračunov, a z omejenim realnim učinkom. Nova novela skuša popraviti ravno to; postaviti jasnejše meje, zmanjšati zavlačevanje in preprečiti enostransko zlorabo.

Med letoma 1992 in 2022 je bilo v parlamentu ustanovljenih 38 preiskovalnih komisij, a je bilo nazadnje sprejetih le 12 končnih poročil. Mnoge med njimi niso dokončale dela ravno zaradi političnih blokad oziroma pomanjkanja časa.

Med letoma 1992 in 2022 je bilo v parlamentu ustanovljenih 38 preiskovalnih komisij, a je bilo nazadnje sprejetih le 12 končnih poročil.

Se kdo boji preiskave Fotopuba?

Ali bodo pobudniki referenduma z dramatičnimi letaki o »politični policiji« in podporo vplivnežev sredi poletja mobilizirali dovolj podpisnikov, je za zdaj težko reči. Odprto ostaja tudi vprašanje, ali z žolčnim nasprotovanjem skušajo preprečiti nastanek kakšne nove komisije, nemara o odgovornosti nosilcev javnih funkcij v primeru afere Fotopub.

Že dejstvo, da imajo pobudniki referenduma pri zbiranju podpisov takšne težave, pa nakazuje tudi možnost, da v primeru referenduma ne bi dosegli ustavno predpisanega kvoruma veljavnosti referendumske odločitve. Po štirih letih Golobove vlade se zdi, da so državljani lačni normalnosti in odgovornosti ter naveličani stalnega ustvarjanja izrednih razmer in dvojnih meril.

(D258: 30-31)