Ponovni spopadi med ZDA in Iranom, Ahmadinedžad zanikal govorice

Iran je ponovno sprožil še en val raketiranja na tankerje v Hormuški ožini in sosednje države v zalivu. Iz Irana sicer prihajajo nasprotujoče si informacije o tem, zakaj so začeli s ponovnim valom napadov, poleg tega pa so raketiranje razširili še na cilje v Jordaniji. Istočasno je New York Times objavil eksplozivno zgodbo o Ahmadinedžadu kot sodelavcu izraelskega Mosada. Savdska Arabija je medtem bombardirala cilje v Jemnu.

Ponovni iranski napadi na tankerje in zalivske države

Iranska vojska je ponovno začela z napadi na tankerje v Hormuški ožini. Celotno dejanje se zdi nespametno, kajti ZDA so popustile, potem ko je Iran sprožil že prvi dan napadov med zasedanjem NATA v Ankari. Ameriški predsednik Trump je takrat sicer zagrozil s končanjem pogovorov, vendar si je po intervenciji podpredsednika Vancea in posebnih odposlancev Witkoffa in Kushnerja premislil. Oba odposlanca in Vance so se namreč sestali na pobudo predstavnikov Katarja, ki so urgirali pri ponovni vzpostavitvi pogovorov, s čimer se je Trump strinjal.

Toda preko vikenda je Iran ponovno sprožil napade na tankerje, ameriška vojska pa je odgovorila z raketiranjem iranskih ciljev. Indija je poklicala iranskega veleposlanika v Delhiju na pogovor, potem ko je Iran ubil indijskega mornarja v Združenih arabskih emiratih (ZAE). V tem primeru je Iran ciljal dva tankerja v ZAE, Mobaso in al-Bahijo. Iranska tiskovna agencija Tasnim je poročala, da so poleg dveh v ZAE raketirali še več drugih tankerjev, ker niso imeli njihovega dovoljenja za prehod ožine. ZAE so že sporočili, da bodo na iranske provokacije odgovorili.

Iran je ponovno raketiral cilje v zalivskih državah, predvsem v ZAE, Bahrainu in Jordaniji, kjer so bile tarče tudi ameriška oporišča. Poleg ameriškega oporišča v Bahrainu je Iran zadel skladišče nafte, v Jordaniji pa del oporišča, vendar zaenkrat o škodi še ne poročajo. Tokrat je Jordanija za razliko od prejšnjih iranskih napadov doživela večje število raketiranj. Napadena je bila še baza v Kuvajtu, kjer so iranski mediji trdili, da so ubili nekaj vojakov, vendar je ameriško poveljstvo to zanikalo. V Kermanšahu pa sta dve iranski raketi po nesreči po vzletu eksplodirali nad bazo in mestom.

ZAE so sporočili, da bodo na iranske provokacije odgovorili.

Odgovor ZDA

ZDA so odgovorile z napadi na iranske pomorske zmogljivosti, letališča in raketna izstrelišča. Eden izmed glavnih ciljev je pristanišče Bandar Abas, ki ga IRGC redno uporablja za napade na civilne transportne ladje. Raketiran je bil še otok Harg, ki je glavno iransko pristanišče za izvoz nafte skozi katerega pri približno 80 % celotne iranske nafte. Napadeno je bil še pristanišče na otoku Kiš, letališče v Saravanu, Bušehru in Huzestanu, pomorska vojaška baza v Konaraku in pomorska baza v Čabaharju, kjer je bil uničen pristaniški stolp za kontrolo pomorskega prometa in pristaniška elektrarna.

Napadeni so bili še cilji v Paračinu, Pakdaštu in Kijamdaštu. Ameriško vrhovno poveljstvo v Tampi na Floridi je sporočilo, da so ponovno vzpostavili blokado iranskih pristanišč, ki je bila umaknjena 18. junija. Sporočili so, da blokada velja izključno za iranske ladje, ostalim bodo pomagali z vojaškim spremstvom. V tokratnih napadih Izrael ni udeležen, Iran pa po drugi strani ni ciljal Izraela zaradi bojazni pred povračilnimi ukrepi. Glavni cilj današnjih napadov je bilo onemogočenje iranskih raketnih zmogljivosti.

Glavni cilj današnjih napadov je bilo onemogočenje iranskih raketnih zmogljivosti.

Ali bo prišlo do napada na podzemne nuklearne zmogljivosti pri Natanzu?

ZDA so sporočile, da razmišljajo o napadu na sistem podzemnih tunelov v t. i. gori Pickaxe (cepin) blizu Natanza. Gora Pickaxe ima v svojem osrčju skrivne nuklearne zmogljivosti, ki jih je Iran gradil leta kot bunker in podzemno skladišče za obogaten uran in opremo za bogatenje urana. ZDA sumijo, da je Iran pod goro Pickaxe prenesel obogateni uran iz drugih jedrskih obratov. Čez vikend so ameriške rakete zadele del ciljev v Natanzu, gora Pickaxe pa je oddaljena dva kilometra od jedrskega obrata.

Po poročanju New York Posta so ameriške obveščevalne agencije opazile kolone tovornjakov pred jedrskim obratom Fordow, zato sumijo, da so uran skrili na drugi lokaciji. Po oceni opazovalcev je najbolj verjetna lokacija ravno gora Pickaxe. Ta so namreč satelitske slike pokazale aktivnost pri kopanju zelo globokih tunelov. O aktivnostih pod goro Pickaxe so predstavniki Mednarodne atomske agencije (IAEA) uradno povprašali oblasti v Teheranu. Direktor agencije Rafael Rossi je sporočil, da je bil odgovor – nič vas ne briga. V tem primeru se vsekakor postavlja vprašanje, kako bodo lahko mednarodne agencije učinkovito nadzirale Iran v primeru podpisa dogovora.

ZDA so sporočile, da razmišljajo o napadu na sistem podzemnih tunelov v t. i. gori Pickaxe (cepin) blizu Natanza.

Prva ameriška uporaba samomorilskih plovil brez posadke

ZDA so namesto raket uporabile nove pomorske drone Corsair, ki so namenjeni uničevanju morskih ciljev, torej ostalih plovil in infrastrukture na morju. Prvi trije Corsair droni so bili uporabljeni proti vojaškim ciljem v Bandar Abasu, pred tem pa je bil dron Saronic Corsair uporabljen za reševanje posadke sestreljenega helikopterja Apache AH-64. Omenjeni droni so bili dodeljeni v pripravljenost 5. floti konec marca in so primarno namenjeni nadomeščanju posadk. Eden izmed včerajšnjih ciljev je bila dizelsko električna podmornica razreda Ghadir, ki so jo uspešno potopili. ZDA so se naučile tudi iz ukrajinskih izkušenj v vojni, kjer so recimo z dronom Magura V5 potopili rusko patruljno ladjo Sergej Kotov. Upoštevati je potrebno strošek, kajti ladja Kotov je bila vredna okoli 60 milijonov EUR, medtem ko je Magura ocenjena na okoli 220.000 EUR.

ZDA so namesto raket uporabile nove pomorske drone Corsair, ki so namenjeni uničevanju morskih ciljev, torej ostalih plovil in infrastrukture na morju.

New York Times (NYT) objavil članek o sodelovanju Ahmadinedžada in Mosada

NYT je objavil članek, da naj bi izraelska obveščevalna agencija Mosad želela rekrutirati nekdanjega iranskega predsednika Ahmadinedžada. Po pisanju časnika naj bi Izrael želel Ahmadinedžada postaviti za predsednika Irana, ker naj bi bil ta zelo nezadovoljen z režimom, zato naj bi celo preživel del časa pod nadzorom. Nekdanji direktor Mosada David Barnea naj bi se sestal z Ahmadinedžadom v Budimpešti leta 2024, Mosad pa naj bi sporočil ameriški obveščevalni agenciji CIA, da so z njim uspeli vzpostaviti kontakt. Kot navaja časnik, naj bi se prevzem oblasti začel konec februarja 2026, torej ob začetku napada na Iran.

Predstavnik Ahmadinedžada je zanikal pisanje NYT in pravi, da gre za hollywoodsko pisanje časnika, ki nima nikakršne povezave z realnostjo. Prav tako zanika, da bi bil Ahmadinedžad aretiran in v hišnem priporu, saj da redno opravlja svoje dnevne naloge.

Članek v NYT se sicer ozira na 30 diplomatskih in varnostnih virov, ki naj bi potrdili zgodbo. Mosad je medtem kritiziral članek, ki po nepotrebnem piše o imenih, ki so zdaj v Iranu ogrožena. Namesto da bi časopis odgovorno pisal o morebitnih obveščevalnih stikih anonimno, da v javnost imena ter s tem ogrozi njihova življenja. Nekateri viri iz Mosada so sicer povedali, da naj bi Ahmadinedžada odpeljali v varno hišo po napadu na Iran, potem ko so uničili njegovo hišo, vendar naj bi si kasneje premislil glede prevzema oblasti.

Situacija v Iranu se slabša

V Iranu so razmere zelo težke, ponekod plače zamujajo že mesece. Iranci so se začeli spraševati, zakaj vladajoča elita še vedno živi razkošno, medtem ko se oni komaj prebijajo skozi življenje. Velik del Irancev, ki je prejemalo invalidnino, je to izgubilo zaradi praznega proračuna. Zastajajo subvencije za negovalno osebje in higienske pripomočke, manjkajo še osnovni zdravstveni pripomočki, kot na primer katetri. Vrstiti so se začeli protesti v javnih institucijah, na primer bolnišnicah in univerzah. Danes se je začel protest zdravstvenih delavcev medicinske fakultete Univerze Nejšabur, saj je vlada zmanjšala plače za 40 %. Podobne so razmere drugod po državi, kjer zastajajo plače učiteljev, zdravnikov, zdravstvenih delavcev in drugih, ki se sprašujejo ne le, kdaj bodo dobili polno plačo, ampak, ali bo plača sploh izplačana.

Ponovno spopadi med Savdsko Arabijo in Hutiji

Savdska Arabija je bombardirala mednarodno letališče v Sani. V uradni izjavi za javnost je savdski minister za obrambo Taher al-Akili sporočil, da so bombardirali letališče, ker so želeli preprečiti, da bi iransko letalo s hutijevsko delegacijo pristalo v Sani po pogrebu nekdanjega iranskega ajatole Hameneja. Hutiji so namreč preprečili pristanek jemenskemu nacionalnemu prevozniku v Sani, medtem ko so želeli prost prehod za iransko letalo. Zato je pred odhodom letala iz Irana al-Akili opozoril Hutije pred vstopom v jemenski zračni prostor z iranskim letalom.

Savdska Arabija je bombardirala mednarodno letališče v Sani.

Al-Akili je še povedal, da gre za brutalni akt, da izgubljajo potrpežljivost in bodo uporabili vsa sredstva za preprečitev preleta jemenskega zračnega prostora z iranskim letalom. Tiskovni predstavnik Hutijev brigadni general Jahja Sari je povedal, da se končuje obdobje zmanjšane eskalacije in da bodo kmalu odgovorili na savdske provokacije. Po bombardiranju letališke steze v Sani je moralo iransko letalo s hutijevsko delegacijo pristati v Hudejdi.

Hutiji so odgovorili dan kasneje z raketiranjem letališča v savdskem mestu Abha na jugu države. Na hutijski televiziji al-Masirah so sporočili, da sta bili cilj stezi za pristajanje in vzletanje. Hutiji so še sporočili, da ne bodo ciljali savdska letališča, kajti varna niso niti letala v savdskem zračnem prostoru. Savdski kronski princ Salman je pred napadom na letališče v Sani iskal podporo pri Trumpu in jo tudi dobil. ZDA so zato že uradno podale izjavo, da podpirajo Savdsko Arabijo pred terorističnimi napadi Hutijev ter ostajajo trdne pri obrambi varnosti in stabilnosti v državi.

V Rimu se začenja šesto srečanje med predstavniki Izraela in Libanona

Danes se začenja šesti krog pogajanj med Izraleom in Libanonom. Državi se že pogovarjata o konkretnih ukrepih za uresničitev iz podpisanega memoranduma iz Washingtona. Libanon predstavlja veleposlanica v Washingtonu Nada Moawad, nekdanji veleposlanik Simon Karam in brigadir general Ziad Hajkal, ki je svetovalec predsednika Libanona Josepha Anouna. Izraelsko delegacijo vodi izraelski veleposlanik v Washingtonu Jehiel Leiter, ameriška delegacija pa bo nadzirala pogovore.

Tokratna pogajanja so usmerjena v koordinacijo pilotnih con, ki naj bi jih prevzela libanonska vojska po umiku izraelske, seveda pa na ozemlju ne smejo biti prisotni pripadniki teroristične organizacije Hezbolah. Obe strani sta sporočili, da na srečanje ne prihajata z novimi pogoji, zato je pričakovati pozitiven izplen v Rimu. Istočasno se v Libanonu mudi ameriška delegacija, ki skupaj z Anounom usklajuje umike Hezbolaha, oziroma se ukvarja z vprašanjem, kako to doseči brez pretresov.

Težava je namreč, da Hezbolah zaenkrat ne popušča in uporablja ne le vojaške vzvode na terenu za miniranje dogovora, ampak tudi politične. Toda libanonsko javno mnenje se je močno obrnilo proti iransko podprti milici, kar pomeni, da Hezbolah izgublja ne le vojaško, ampak tudi politično podporo.

Obe strani sta sporočili, da na srečanje ne prihajata z novimi pogoji, zato je pričakovati pozitiven izplen v Rimu.