Propad pogajanj – nov krog ali nadaljevanje vojne

Prvi krog pogajanj v Islamabadu je propadel zaradi iranske zavrnitve ameriških pogojev. Pogoji, od katerih ZDA ne odstopajo, so zaustavitev iranskega jedrskega programa, omejen raketni in brezpilotni program ter prenehanje financiranja terorizma in terorističnih organizacij. Propad prvega kroga pogajanj še ne pomeni, da se pogovori ne bodo nadaljevali, prav tako še ni padla odločitev, ali bo štirinajst dnevno premirje ostalo, ali se bodo napadi nadaljevali.

Taktika iranskega zavlačevanja

Iran že leta uporablja tehniko zavlačevanja in kupovanja časa, ko je stisnjen v kot. To je bilo za časa sankcij po letu 2008 ter potem med pogajanji za sporazum JCPOA, ko je z zavlačevanjem ter zavedanjem o neučakanosti nasprotne strani pridobil mnogo več kot je sprva upal.

Podobno je danes, kajti Iran računa na nezadovoljstvo ameriške opozicije, predvsem tiste na skrajno levi in skrajno desni, pomoč medijev, ki so Iranu pravzaprav bolj naklonjeni kot Trumpu, pritisk dela Demokratske stranke in vmesne volitve, kjer naj bi Republikanci izgubili nekaj sedežev v Kongresu in Senatu zaradi nezadovoljstva med določenim delom podpornikov MAGA in zaradi višanja cen goriv.

Iran se torej zaveda pritiskov na Trumpa, zato si je obetal izsiliti več od ameriške strani kot bi si obetali sicer. Zelo verjetno iranska delegacija ni pričakovala, da bodo ameriški pogajalci odkorakali tako hitro s pogajanj, navkljub samemu prigovarjanju pakistanskega predsednika.

Kot kaže, se je Trumpova administracija odločila, da od omenjenih točk ne bodo odstopili. Po poročanju medijev so se v ZDA vrnili vsi ameriški pogajalci, v tem trenutku pa ameriška administracija še ni sporočila, kako natančno se bodo odzvali, oziroma, ali se bo napad nadaljeval, ali bo prišlo morda še do enega kroga pogajanj.

Šef združenega poveljstva IDF v Izraelu Eyal Zamir je že pozval vojsko na polno pripravljenost za nadaljevanje spopada.

Kako so potekala pogajanja

Po poročanju uradnikov znotraj pogajalcev obeh vpletenih strani so se spori vrteli v glavnem okoli ameriških zahtev, iranskega nasprotovanja odprtju Hormuške ožine in iranski zahtevi po odmrznitvi 27 milijard USD, ki jih ima Iran v tujini. Za ZDA bi odmrznitev sredstev pomenilo financiranje sovražnika v vojni, kar je seveda zanje nesprejemljivo. Iran ta sredstva nujno potrebuje tako za prenovo uničene infrastrukture kot dodatno oborožitev. Glede na to, da Kitajska in Rusija že aktivno sodelujeta v vojni in dobavljata Iranu orožje, komponente in kemična sredstva, je relativno jasno, da je za ZDA odmrznitev sredstev popolnoma nesprejemljiva.

Iranski odziv in priznanje o Libanonu

Šef iranskega parlamenta Ghalibaf je poudaril, da je Iran poslal izjemno močno delegacijo, s katero je upal na močnejši pritisk na ZDA. Iranske zahteve so bile takšne, da ZDA nikakor ne bi nanje pristale z izjemo plačila prehoda skozi Hormuško ožino, vendar pod pogojem skupnega nadzora, na kar pa Iran ne pristaja. Toda tudi Irancem je moralo biti jasno, da zahteva o vključitvi Libanona ne more biti sprejemljiva, ker gre za ločeno državo. S to zahtevo pa je Iran priznal, da nadzira del Libanona in da je Libanon pod iranskim vplivom pod vodstvom iranskega proksija Hezbolaha.

Ghalibaf je sicer razočarano dejal, da nima zaupanja v nasprotno stran, toda v njegovem sporočilu je želja po nadaljn,ih pogajanjih močnejša, kar pomeni, da se zaveda, kako uničene so iranske obrambne kapacitete, da je ekonomsko stanje države v razsulu in da je za Iran najbolj smiselna taktika zavlačevanja, kjer pridobi čas za okrevanje in testira potrpežljivost nasprotnika. Zato na koncu pove, da si ZDA niso zaslužile zaupanja iranske delegacije v tem krogu pogajanj, s čimer nakaže, da upajo še na en krog. Kot zanimivost pove, da naj bi ameriška delegacija 'razumela' iranske pogoje in da je sedaj čas, da si zasluži iransko zaupanje.

Ameriški odziv

Ameriški pogajalci niso potrdili iranskih namigov, da bi razumeli iranske pogoje. Njihovi odzivi so bili jasni in s hitrim odhodom iz Islamabada so pokazali, da ne nameravajo popustiti. Trump je prav tako opogumljen z zadnjimi anketami Američanov, ki menijo, da je preprečitev iranske pridobitve nuklearnega orožja pomembnejše od končanja vojne.

Podpredsednik J. D. Vance je povedal, da je pogoj v zvezi z nuklearnim orožjem zacementiran, enako velja za odprtje Hormuške ožine. Irancem so pred odhodom predlagali, naj premislijo o teh zelo jasnih in enostavnih pogojih, sicer so vsakršna nadaljna pogajanja nesmiselna, ker od oglavnih pogojev ne bodo odstopili.

Medtem je ameriška Centralna komanda odredila odstranjevanje vodnih min v Hormuški ožini. Rušilca USS Frank E. Peterson in USS Michael Murphy sta iz Arabskega zaliva odplula v Hormuško ožino na misijo čiščenja vodnih min, ki jih je strateško tja namestila iranska Islamska republikanska garda (IRGC). Cilj je zagotoviti varen prehod civilnih in trgovskih ladij, ki čakajo na varno plovbo, saj je v Arabskem zalivu še vedno okoli 800 ladij, od tega 400 tankerjev.

Ali se obeta nova pomorska fronta

Trump je nakazal blokado Hormuške ožine, če Iran ne bo pristal na ameriške zahteve in sprostil pomorskih poti. Omenjena rušilca sta zelo blizu iranske obale, zato bo zanimivo, ali bo prišlo do konflikta med ameriško in iransko mornarico. Ali bosta oba rušilca tam ostala in poskusila zagotoviti varno plovbo ostalim ladjam, bomo videli v kmalu. Upoštevati je treba ne le ameriško floto v Arabskem zalivu in okoli južnih iranskih obal, ampak tudi mornarice zalivskih držav, ki se bodo po njihovih napovedih pridružili ameriškemu manevru za osvoboditev Hormuške ožine. Zaenkrat še ne kaže, da se bodo svetovni energetski trgi sprostili, najbolj pa bo na udaru Azija.

Večina iranske mornarice je bila uničena, vključno z radarskimi sistemi, zato bo Iran verjetno uporabil drone, manjše lansirne enote iz kopnega, kot so recimo Fath-360 z dosegom 120–180 km, ki so hitro operabilne, potrebujejo majhno posadko in jih je lahko skriti. Iran lahko obžaluje, da jih je velik del poslal v Rusijo za boj proti Ukrajini, Rusija pa jih ne bo vrnila iz bojišča v Donbasu. Pričakovati je tudi uporabo samomorilskih zračnih in morskih plovil ter povečano rabo kibernetskih napadov. Verjetno bodo ZDA preprečile iranskim tankerjem prost prehod skozi ožino, s čimer bo Iran imel manj prihodkov v državno blagajno in blagajno IRGC.

Pogovori Izraela in Libanona v ZDA

Na pobudo ameriškega predsednika Donalda Trumpa bodo potekali pogovori med Libanonom in Izraelom. Izraelski predsednik Benjamin Netanjahu in libanonski predsednik Joseph Aoun sta dala mandat izraelskemu veleposlaniku Yechielu Leiterju in libanonski veleposlanici Nadi Hamadeh Moawad za pogovore o prihodnjih odnosih med državama in rešitvi problema, ki ga predstavlja Hezbolah. Teroristična organizacija Hezbolah namreč še vedno obstreljuje Izrael, ta pa v zameno še vedno izvaja operacije v Libanonu.

Pogovori se bodo po besedah libanonskega predsedstva osredotočili na razgovore o prekinitvi ognja in morebitna nadaljnja pogajanja, medtem ko izraelska stran pravi, da bodo pogovori začetek formalnih mirovnih pogajanj. Izraelska stran je sicer sporočila, da se bo pogajala izključno z libanonskim predsedstvom in vlado, nikakor pa ne s Hezbolahom. To pomeni, da bodo morale formalne libanonske oblasti najti voljo in način za zmanjšanje moči Hezbolahu, kar bo izjemno težka naloga.

Pogajanja med Libanonom in Izraelom je želel nase prevzeti francoski predsednik Macron, vendar je zaradi francoske podpore iranskim ajatolam in Hezbolahu Izrael takšno možnost takoj zavrnil. Medtem je libanonski predsednik Anoun poudaril, da si želijo odpreti novo poglavje z Izraelom, zato so se najprej obrnili na Trumpa, ki je pritisnil na Izrael za začetek pogajanj.

Nova pogajanja ali nadaljevanje spopadov

V tem trenutku je težko napovedati prihodnost, je pa jasno iz obeh strani, da so pripravljeni na drugi krog pogajanj. Ameriška stran je Iranu jasno povedala, da odstopanja od pogajanj ne bo, zato bo moral Iran v drugem krogu pristopiti z rešitvijo, ki bo vključevala glavne ameriške pogoje, vključno s prenehanjem financiranja terorističnih organizacij. Iran bo verjetno dodal s svoje strani bolj smiselne zahteve, recimo skupno zaračunavanje prostega prehoda skozi Homuško ožino, kar bi pomagalo iranskemu okrevanju, zalivske države pa bi bile zadovoljne z dvojno rešitvijo.

Kot lahko razumemo, so ZDA namigovale Iranu določeno spremembo ali reformo režima, ki bi bila manj radikalna. Takšno rešitev zagovarja klan Homeinijev, ki so nasprotje ekstremističnih Hamenejev in IRGC. Verjetno Iran potrebuje obdobje začasnega premirja tudi za notranjo konsolidacijo med konzervativci, reformisti in radikalno IRGC.

Kakšni razgovori med njimi potekajo znotraj Irana, še vedno ne vemo. Toda ob dejstvu, da ZDA ne bodo odstopile od zahtev, saj se zavedajo, da je iranska vojaška in ekonomska infrastruktura uničena ali poškodovana, lahko pričakujemo, da bo Iran želel pristopiti k novemu krogu pogajanj z omilitvijo zahtev, ki bodo bolj v skladu z ameriškimi pogoji. Če do tega ne pride, lahko pričakujemo nov krog sovražnosti.