Priseljenci iz držav nekdanje Jugoslavije po bližnjici do slovenske vozniške

Priseljencem iz držav nekdanje Jugoslavije bo Slovenija po letu dni samodejno priznala njihova vozniška dovoljenja. Tako jim ne bo več treba delati praktičnega dela vozniškega izpita, da bi pridobili slovensko, s tem pa evropsko vozniško dovoljenje, kot je veljalo doslej. Tako je odločilo 43 poslancev vladne koalicije, proti jih je glasovalo 25, med njimi tudi poslanec Svobode Miroslav Gregorič.

Do dovoljenja brez praktičnega dela

Prvopodpisana pod predlog zakona, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev, Sandra Gazinkovski, je na seji državnega zbora pojasnila, da dosedanja praksa ne služi ne ljudem ne gospodarstvu. Ko gre za ljudi iz držav EU in še nekaterih držav evropskega gospodarskega prostora, je namreč zamenjava vozniškega dovoljenja enostavna, ko pridejo k nam ljudje z enako vozniško izkušnjo in Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova in Črne Gore, pa to ni mogoče.

Kot je prepričana poslanka Svobode, razlika ni utemeljena niti z vidika varnosti niti z vidika logike sistema, pač pa je predvsem administrativna ovira, ki upočasnjuje postopke zaposlovanja in ljudem povzroča nepotrebne stroške in čakanja, obenem pa upočasnjuje postopke zaposlovanja. Z zakonom tako tem priseljencem omogočajo zamenjavo dovoljenja brez ponovnega praktičnega dela izpita, je dejala Sandra Gazinkovski in dodala, da zakon ne pomeni privilegija in tudi ne znižanja varnostnih standardov.

Vprašljiva varnost

Toda po oceni poslanca SDS Bojana Podkrajška gre prav za to. Če ima nekdo vozniško dovoljenje iz države, ki ni članica Evropske unije, ga v Sloveniji namreč ne more kar zamenjati za naše dovoljenje brez dodatnih pogojev – torej zdravniškega potrdila in praktičnega dela vozniškega izpita. Izjemi sta le, če ima ta tuja država približno enake standarde za usposabljanje voznikov, kot so v Sloveniji, ali če ima oseba kot poklicni voznik dokazilo o strokovnem usposabljanju po slovenskem zakonu in prevozih v cestnem prometu.

S tega stališča je varnost v prometu po mnenju Podkrajška vprašljiva. Voznikom, ki niso opravili praktičnega dela izpita v Sloveniji, namreč morda primanjkuje znanja o lokalnih predpisih in razmerah na cestah. Obenem pa se pojavi možnost neenakopravne obravnave, saj bi imeli vozniki iz teh držav prednost pred drugimi tujci, ki morajo takšen izpit opraviti, je ocenil poslanec SDS.

»Gojenje simpatij ni dovolj«

»Spet imamo na mizi predlog, ki favorizira določeno skupno ljudi, tokrat imetnike vozniških dovoljenj, izdanih na območju nekdanje Jugoslavije,« je bil kritičen tudi poslanec NSi Aleksander Reberšek. Za kaj takšnega po njegovih besedah ni nobene pravne podlage. »Gojenje simpatij do njih pač ni dovolj, da bi zaradi njih spreminjali zakone, ki v neenakopraven položaj postavljajo državljane drugih, tretjih držav,« je poudaril.

»Spet imamo na mizi predlog, ki favorizira določeno skupno ljudi.«

Na drugi strani so zakon podprli v SD, češ da gre po besedah poslanke Janje Rednjak za korak k bolj odprti, evropsko povezani in pravični Sloveniji. Zanimivo pa je, da je tokrat glas poslanskemu zakonu tokrat odrekel tudi koalicijski poslanec. Miroslav Gregorič iz Svobode je opozoril, da k zakonu ni dala mnenja niti vlada, kaj šele Agencija za varnost prometa. Spomnil je, da je proti tudi državni svet in da zakonodajno-pravna služba opozarja na neskladnost z direktivami in uredbami Evropske unije ter na diskriminatornost do drugih držav.

Zakaj pa ne Albanci?

Albanci so denimo izključeni iz ukrepa. Pa državljani Moldavije, Gruzije, Turčije, Ukrajine. »V zadnjem času prihajajo k nam delavci iz Nepala, iz Indije, Iz Filipinov,« je nanizal poslanec Svobode. Po njegovih besedah bi bilo dosti bolje to urejati recipročno oziroma na osnovi bilateralnih sporazumov.

Koalicijska večina je opozorila preslišala in zakon, ki so ga obravnavali po skrajšanem postopku, s 43 glasovi potrdila. Čim hitrejši načini sprejemanja zakonov so v aktualni koaliciji zdaj že prej pravilo kot izjema. Čas v letu, v katerem so ga sprejeli, pa daje sklepati o njenih dodatnih motivih. V Sloveniji je pač bistveno več volivk in volivcev iz nekdanjih jugoslovanskih držav kot pa tistih iz Nepala, Indije ali Filipinov.

Koalicijska večina je opozorila preslišala in zakon, ki so ga obravnavali po skrajšanem postopku, s 43 glasovi potrdila.