Prstan: "Končali bomo s tovarišijskim kapitalizmom in v dveh letih privatizirali državna podjetja!"

Slovenija je zaradi zastale privatizacije in slabega, tovarišijskega upravljanja množice podjetij v državni lasti že utrpela več kot 10 milijard evrov izgube državnega premoženja. Od tega je imela korist ozka elita, ostali državljani pa nižji standard, povečanje korupcije in slabšo institucionalno učinkovitost svoje države.

Tudi to je eno od sporočil današnje prve novinarske konference iniciativne skupine za ustanovitev stranke Prstan, kjer so dr. Blaž Vodopivec, Mitja Pavlišič in Jaka Šoba predstavili Prstanov program za privatizacijo, stališče do referenduma o 2. tiru ter odgovorili na naša vprašanja.

"Diagnoza" stanja slovenske privatizacije

V uvodni predstavitvi so povedali, da je pobuda za ustanovitev stranke prišla iz kroga podpisnikov Peticije za privatizacijo, ki jo je pred dvema letoma in pol podpisalo okoli 12.000 ljudi, med drugim številne znane osebnosti kot npr. Janez Šušteršič, Rado Pezdir, Žiga Turk, Egon Zakrajšek itd.

Namesto tega smo dobili Cerarjevo vlado, ki je privatizacijo de facto ustavila in omogočila nadaljevanje tovarišijskega kapitalizma - z najbolj očitnima primeroma Telekom in Nova Ljubljanska banka - v državna podjetja pa namešča svoje podpornike in kadre, ki niso izbrani na podlagi kompetentnosti. Za majhne vsote se prodajajo le podjetja, ki jih je takšen način poslovanja do konca izčrpal in so na kolenih, kot denimo Cimos, Adria in Merkur.

Prstan poudarja, da je v Sloveniji vpliv politike v gospodarstvu bistveno večji od povprečja OECD, delež državnega lastništva v podjetjih pa je celo najvišji izmed vseh držav članic. Navajajo izračune, da je Slovenija od vstopa v EU 2004 zaradi tega izgubila že več kot 10 milijard eur državnega premoženja.

Kako bi postopali pri Prstanu?

V skupini navajajo, da bi v roku 2 let privatizirali vsa državna podjetja, ki delujejo na konkurenčnih trgih, vključno z bankami. Te prodaje bi bile transparentne in konkurenčne, na način avkcij in s ciljem maksimalnega izkupička.

Kupnina od prodaj bi bila primarno namenjena razdolževanju države in stabiliziranju javnih financ, višek pa bi šel v demografski sklad, ki bi bil portfeljski vlagatelj s profesionalnimi upravljavci skladov.

Ob enakih ponudbah bi dali prednost strateškim kupcem pred finančnimi skladi. Do konca mandata bi razpustili DUTB, SDH in KAD, tista monopolna infrastrukturna podjetja, ki bi ostala državna, pa bi prešla v neposredno last države in upravljanje ministrstev.

Prstanovo stališče do 2. tira in Luke Koper

V skupini imajo tudi svoje, nekoliko drugačno stališče do vprašanje 2. tira oz. vladnega predloga, o katerem bomo odločali na referendumu.

Prstan tako kot mnogi projekt primerja s TEŠ6, saj se pri obeh ustvarja nekakšne izredne razmere in paniko. Poleg tega pa meni, da ima projekt sorazmerno majhne gospodarske koristi in bi v svojem bistvu moral biti komercialni projekt, predvsem Slovenskih železnic in Luke Koper, saj naj bi drugi deležniki in državljani od njega imeli izjemno malo.

Skupina tako enostavno meni, da "če se tira ne splača graditi Železnicam in Luki, se ga pač ne splača". Po njihovem mnenju je to v bistvu industrijski tir za Luko Koper, ki bi se v resnici morala z njim ukvarjati. Opozorili so tudi, da je bila Luka vedno poligon za politične igrice in veliko sredstvo političnega marketinga, kar se kaže tudi zdaj.

Vprašanja o prihodnosti in stališčih skupine

Nato so predstavniki skupine odgovorili še na novinarska vprašanja, ki so se pričakovano vrtela okoli procesa ustanavljanja stranke in njenih stališč.

Dr. Vodopivec je povedal, da imajo trenutno še nekatere tehnične in kadrovske težave, saj kljub široki podpori ljudi v kandidaturo za poslanca ni tako enostavno prepričati, sploh ker v Sloveniji trenutno velja velika averzija do politike.

Na vprašanje Domovine, ali bi podprli katerega izmed predsedniških kandidatov, je dr. Vodopivec odgovoril, da trenutno ne podpirajo nikogar, saj do njih ni nihče pristopil, brez tega pa se ne želijo opredeliti. To bi se lahko spremenilo že do naslednje novinarske konference, morda tudi z lastnim predsedniškim kandidatom.

Zanimalo nas je tudi stališče skupine do privatizacije zdravstva in šolstva. Odgovorili so, da vidijo prihodnost predvsem v (bistveno) večji vlogi zasebnega zdravstva. To področje je namreč urejeno še zelo socialistično, dogajajo pa se velike nepravilnosti in afere, sploh pri upravljanju zavodov, zadnje vlade pa to politiko bolj ali manj glasno odobravajo.

Glede zasebnega šolstva so odgovorili, da bi bile potrebne spremembe predvsem v visokem šolstvu, deloma tudi v smer privatizacije, čeprav ne v takšni meri kot pri zdravstvu.