Razpoke v koaliciji: SD in opozicija zavrnili skrajšani postopek zakona o razdelitvi 13.000 računalnikov Stojmenove Duh z oceno, da gre za "šlamastiko"

SD, SDS in NSI niso podprle predloga vlade, da bi bila dopolnitev zakona o spodbujanju digitalne vključenosti obravnavana po skrajšanem postopku. Novela bo dala podlago za razdelitev 13.000 računalnikov, ki jih je kupilo ministrstvo za digitalno vključenost.

Na sestanku poslanske skupine Svoboda pa so poslanci ugotavljali, kaj bi morebitni odhod SD iz vlade pomenil za trdnost koalicije. Odnosi med koalicijskima partnericama Gibanjem Svoboda in Socialnimi demokrati že nekaj časa niso najboljši.

Zavrnjen skrajšani postopek

»S tem zakonom se popravlja šlamastika ministrice Emilije Stojmenove Duh, ki je bila predlagateljica zakona, na podlagi katerega je kupila 13.000 računalnikov, ki jih pozneje na podlagi lastnega zakona ne zna razdeliti,« je bil kritičen vodja poslanske skupine SD-ja Jani Prednik. Ocenil je, da pri nakupu računalnikov v vrednosti šest milijonov evrov »ne gre samo za šlamastiko, ampak tudi za površnost«, in da morajo vsi gospodarno ravnati z javnim denarjem. »Ministrici ne zaupamo več, da je zakon napisan tako, kot je treba, zato predlagamo redni postopek,« je dejal Prednik. Pri glasovanju so se tako izrekli, naj poslanci spremembe zakona o digitalni vključenosti obravnavajo po rednem postopku. Zaradi tega je za obravnavo po skrajšanem postopku zmanjkal en glas.

Opozicija je pričakovano pristopila k zavrnitvi skrajšanega postopka obravnave zakona. Janez Cigler Kralj, v imenu opozicijske NSi, je spomnil, da so bili zaradi »te šlamastike, površnosti in celo lahko rečemo suma na negospodarno rabo javnega denarja zaradi nenamenskega nakupa teh računalnikov« poslanci na dveh sejah KNJF priča skoraj »jasnovidnosti« ministrstva, »ker so še pred poplavami vedeli, da so za poplavljence te računalnike tudi naročili. Torej nespoštovanje KNJF, nespoštovanje državnega zbora, nespoštovanje državljank in državljanov, tudi medijev, smo slišali nekatere medijske izjave čudno postavljene s strani ministrice Stojmenove Duh«, je zaključil Cigler Kralj.

V imenu poslanske skupine SDS pa je Tomaž Lisec dejal: »Po našem mnenju je žalostno, prvič, da ministrica dejansko prizna, da njen zakon ni bil dober, s tem ko predlaga to novelo. Še bolj je žalostno, še enkrat, da ta novela zakona ne rešuje, torej ministrica bo kršila z novo kršitvijo svoj slab zakon. Žalostno je, da rabimo novelo zakona za to, da razdelimo določeno število računalnikov, tako da mi bomo proti skrajšanemu postopku, ker verjamemo, da se mora, bom rekel, tako strokovna javnost, predvsem pa politika resno odločiti o tem, ne samo, ali je ministrica še vredna svojega ministrskega položaja, ampak ali imamo pred sabo zakon, ki dejansko stvari rešuje.«

Stojmenova, ki ni bila sposobna regulirat niti nabave in razdelitve starih računalnikov bi zdaj regulirala umetno inteligenco 🙏😂 https://t.co/3sYxz2FWmY

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) February 5, 2024

Razpoke v koaliciji?

Na seji poslanske skupine Svoboda pa naj bi bilo vzdušje ne ravno prešerno. Namreč, izračun podpore glasov kaže na to, da ob »izgubi« Socialnih demokratov ter uporniškega poslanca Miha Kordiša lahko vladna koalicija računa samo še na 44 glasov. Torej enega premalo do polovice. V Svobodi sicer pričakujejo tudi glasova poslancev narodnih skupnosti, ki sta s koalicijo podpisala sporazum, Urška Klakočar Zupančič pa je na sestanku izpostavila, da je v dobrih odnosih s samostojno poslanko Mojco Šetinc Pašek in naj bi še zastopala iste vrednote kot vladna koalicija oziroma njena največja stranka. Vendar pa Šetinc Paškova poudarja, da premier Golob njene avtomatične podpore ne more več pričakovati in da se bo odločala glede na vsebino posameznega projekta.

Resne nevarnosti za odhod SD-ja iz koalicije naj ne bi bilo. Bodo pa očitno odnosi bolj napeti ter ministri pod večjim poslanskim pritiskom, kot so bili do sedaj. Premier Golob se z ministri iz vrst Socialnih demokratov sestane jutri, ko naj bi se pogovarjali tudi o usodi ministrice Švarc Pipanove.

Odrekli so se Kordišu

Na današnji tiskovni konferenci je Matej Vatovec dejal, da gre za napetosti, ki so se že dalj časa nabirale v kolektivu in so dosegle nove razsežnosti v zadnjem tednu. Dodal je, da so Kordiševa dejanja tako po njegovem kot tudi po mnenju drugih poslancev presegla vse meje. »Konkretno gre za primer zaposlovanja v poslanski skupini. Ob ustaljenih postopkih, kot jih običajno peljemo, je komisija zavrnila eno od kandidatk, ki je bila poslancu Kordišu očitno zelo pomembna, in je potem s svojim statusom poslanca skušal to zaposlitev izsiliti s pritiski na ostale poslance kakor tudi na organe stranke,« je povedal. Vatovec je naštel, da je Kordiš neprestano klical poslance in jih prepričeval, naj se odločijo njemu v prid. »Meni osebno je tudi grozil s posledicami, če ne bo po njegovo,« je dejal Vatovec. 

Kordiš je v odzivu za STA povedal, da vse do danes ni vedel, kaj se dogaja in pripravlja v njegovi poslanski skupini, zato ga je današnji poziv presenetil. »Je pa poziv morda malo manj presenetljiv, če se spomnimo mojega dosedanjega političnega delovanja,« je dejal. »Vse to so stvari, na katere kot poslanec glasno opozarjam in sem kot tak očitno toliko moteč, da se me skuša disciplinirati in utišati, saj se me zlomiti ali kupiti ne da.« Opozarja, da se vse, kar se dogaja v zvezi z njim, dogaja mimo stranke in mimo kakršne koli resne razprave, kar se mu zdi neresno in neodgovorno: »Če smo že prišli do tega položaja, bi se veljalo usesti in pogovoriti, ne pa razpravljati preko kamer in javnih izjav.«

Na navedbe Vatovca, da je poskušal s pritiski na ostale poslance in organe stranke izsiliti zaposlitev v poslanski skupini, odgovarja, da slednje na tak način, kot je opisano, ne drži. »Kar drži, pa je, da se je naša stranka, odkar je stopila v vlado, ujela v podobno past kot vse ostale stranke do zdaj, to je past divjega kadrovanja, kjer se zaposluje ljudi levo, desno, ne glede na to, ali so se prej izkazali z nekim političnim udejstvovanjem in pripadnostjo programu ali ne,« je še povedal za STA.