Rifljeva in Matoz za lažje pridobivanje gradbenih dovoljenj: polena pod noge nas ne bodo ustavila
Upravna inšpekcija je pritrdila ministrici za okolje in prostor Poloni Rifelj ter notranjemu ministru Franciju Matozu in potrdila pravno podlago za izdajanje obveznih usmeritev, s katerimi želita olajšati postopke pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in zmanjšati nepotrebno birokracijo, je na omrežju X sporočila ministrica. »Polena pod noge nas ne bodo ustavila,« je poudarila.
Kamen spotike: so sosedje stranke v postopku?
Gradbeni zakon v 48. členu določa stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. V prvem odstavku določa, da je stranka v postopku investitor, v drugem odstavku pa opredeljuje stranske udeležence, med njimi tudi sosede, torej lastnike zemljišč, ki mejijo na nepremičnine, razen če upravni organ ugotovi, da gradnja nanje ne vpliva.
Usmeritve za enotnejše in učinkovitejše odločanje, ki sta jih ministra posredovala upravnim enotam, pa med drugim določajo, da je treba omenjeni drugi odstavek 48. člena gradbenega zakona uporabljati restriktivno. Po usmeritvah naj bi se tako sosedom oziroma mejašem položaj stranskega udeleženca priznal le izjemoma, če bi ugotovili, da bi izdaja gradbenega dovoljenja posegla v njihove pravice ali pravne koristi.
Polena pod noge nas ne bodo ustavila
— Polona Rifelj (@polona_rifelj) September 30, 2026
Z ministrom Francijem Matozom želiva ljudem olajšati postopke pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in zmanjšati nepotrebno birokracijo. Zato sva UE dala usmeritve za bolj enotno in učinkovito odločanje.
Sledila je prijava na upravno… pic.twitter.com/up4YzddP8F
Načelniki upravnih enot dolžni upoštevati navodila
Prav ta usmeritev pa je očitno zmotila prijavitelja, ki iz objavljenega dopisa inšpektorata sicer ni razviden. Toda inšpekcija ni pritrdila prijavitelju, pač pa ministroma. Kot je navedeno v dopisu, so obvezne usmeritve izdane na podlagi 49. člena zakona o državni upravi, ki ureja razmerja med resornimi ministrstvi in upravnimi enotami.
V njem jasno piše, da ministrstva, vsako na svojem delovnem področju, dajejo upravnim enotam usmeritve, strokovne napotke in drugo strokovno pomoč za izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti. Prav tako dajejo upravnim enotam obvezna navodila za izvrševanje nalog s svojih upravnih področij. Načelnik upravne enote pa mora ravnati v skladu z usmeritvami, strokovnimi napotki in obveznimi navodili ministrstva.
Glede na to, da se gradbeni zakon uvršča v delovno področje ministrstva za okolje in prostor, je to ministrstvo upravičeno izdajati obvezne usmeritve, ki se nanašajo na izvajanje tega zakona, je še navedeno v dopisu.
2 komentarja
Tomaž Ogrin
Ma kakšni sosedje! To ni glavni problem. Največji problem pri nas je odsotnost urbanistične stroke pri uporabi in oblikovanju prostora.
Ne sme vsak investitor, ki ima pet minut časa, kot radi zavračajo strokovne pripombe, zahtevati zase prostor po principu krave: ki se podela, kjer ji pride.
Primer Magne, nasproti MB letališča na vodovarstvenem območju (VVO). To naj Matoz najprej uredi. Tam so izgnali kmete. Saj boste dobili drugje, bomo gozd posekali in grmovje za vas. Čeprav so bile na voljo primernejše lokacije. In seveda, Počivavšek je zahteval kar zakon o Magni.
Zdaj pa imamo Magno in uničen del VVO. Je kdo odgovarjal?
Prva je urbanistična obdelava prostora, kaj se kje sme graditi. Slovenija nima veliko prostora. Po hektaru na prebivalca kmetijske zemlje smo daleč pod evro povprečjem. In naj bi bili prehransko samozadostni, vsaj v glavnih dobrinah.
Matoz nehote zagovarja – na juriš po kmetijski zemlji! Zakaj ne sprejme predpisa, da se na VVO ne bo gradilo. Prva je strateška postavka: pitna voda.
Primer: Na juriš z železnico na Gorenjsko po VVO in čez hiše. Pa komu ste dali delat tako skrpucalo?
Menda ima urbanizem v Avstriji prednost. Najprej za poslovno, obrtno, industrijsko cono določijo prostor in izdelajo presojo vplivov. Nato gre v razpravo v javnost po Aarhuški konvenciji in Zakonu o varstvu okolja.
Vnaprej se določi, kaj se na tem prostoru lahko dela, višina zgradb, problem odpadkov, emisij v zrak oz. v okolje, ipd.
Ko je to narejeno in sprejeto, gradnja ni noben problem. V enem mesecu dovoljenja.
Ampak ne, mi bi po prostoru kaotično, kot krava.
Poglejmo Tretjo cestno os od Velenja do Šentruperta, namesto na Arjo vas. Pa kdo vendar in zakaj forsira to varianto, čez hiše in po veliko kmetijske zemlje? Prebivalci, kmetje so razumljivo , z močnimi argumenti proti. Jih bo Matoz zdaj povozil? Promet v Celje gre pa pretežno na Arjo vas.
itd, itd.
V Novem mestu so ustavili varianto avtoceste kar skozi naselje , čeprav obstaja druga varianta. Naj gredo enkrat projektanti in kdor je za njimi odgovarjat na sodišče za take neumnosti.
Čisto zate
če ne vpliva na sosede, kdo bo pa to ugotavljal.
Že sedaj je veljalo če je bila stavba dovolj odaljena od meje da se ni vabilo stranskih udeležencev, so se pa obveščali o odločbi. Če to ne bo vodeno dobro pomeni še več tožb in nikakor ne skrajšanja postopka. Pravilno bi bilo da se skliče vse potencionalno prizadete o tem napravi javna razprava pod moderatorstvom upravne enote in po razjasnitvi vseh detajlov ( ne samo zapisu pripomb brez takojšnih odgovorov ali celo brez kakršnega koli pojasnila ) se lahko nadaljuje postopek. Zapis v gradbenem dovoljenju , da je upravna enota v vsem sledila nevedbe invetitorja in da ni upoštevala pripombe stranskih udeležencev bi moral biti prepovedan. Potem pa bodo postopki dejansko krajši ( po razjasnitvi vseh možnih problemov ). Tu seveda ne gre za izsiljevanje sosedov ampak za vnaprejšnje ureditev razmer.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.